"Zjutraj, ko se usedeš ob sedmih v taksi, je zame osnovna formula, da je stranka zadovoljna. Taksist bo zadovoljen šele ob petih popoldne, ko bo pritisnil rdeči gumb in videl, koliko je zaslužil," tako svojo službo na začetku vožnje po prestolnici začne opisovati Hasib Šišić. Urejen, čist in prijazen do strank - to so glavna pravila, ki jih mora upoštevati dober taksist, pripoveduje.

Hasib Šišić pozna ljubljanske ulice kot svoj žep. V Cazinu rojeni Bošnjak je pred 13 leti sedel za volan, potem ko je izgubil službo v Črnomlju, in se preselil v glavno mesto. "Ko sem začel taksirati, ni bilo GPS-a, vse sem se učil iz karte tako, da mi danes ne predstavlja noben problem nobena ulica v Ljubljani, celo barve fasad hiš poznam," se pohvali taksist, ki je po malem tudi psihoterapevt: "Taksist mora biti pravi psiholog. Ko delamo ponoči, se večkrat srečamo s pijanimi osebami. Če imaš pijano stranko, je logika taka: On ima vedno prav - tako kot šef v službi." Za prijetnejše razpoloženje v taksiju pa ima na zalogo pripravljene tudi glasbene zgoščenke. "Če peljem Gorenjca, imam pripravljenega Slaka, pritisnem Slaka, če peljem južnjaka, mu zavrtim Šabana ali kakšnega drugega južnega pevca!"

Vozi podnevi in ponoči
Šišić, ki taksi vozi tako podnevi kot ponoči, pravi, da so stranke najrazličnejše: "Ponoči imaš več stika s pijanimi osebami, dnevne so bolj prijazne, kulturne, čeprav imajo tudi podnevi lahko slab dan in ti zaloputnejo z vrati. Ampak se navadiš, trda koža mora biti v taksiju." Kdo daje največje napitnine? "Po mojih izkušnjah dajo največje napitnine upokojenci, če bo imel vsaj 400 evrov pokojnine - bo za tistih petdeset centov ali evro rekel pusti, spravi.«

Najboljši turisti so Angleži in Švicarji
In ker so taksisti pogosto prvi stik turistov s Slovenijo, je znanje tujih jezikov zelo dobrodošlo: "Najboljši turisti so za Angleži in Švicarji. Kitajci in Japonci so bolj švoh. Sem enega peljal, je imel vse skenirano pred sabo iz Kitajske, kje je najcenejša hrana, najcenejši taksi, toliko, da ni palčk prinesel s sabo." Hasib živi v Sloveniji že 35 let, zato je podalpsko deželo sprejel za svoj dom. "Imam nekaj strank - prav starejše osebe - ker so redne stranke, me pokličejo po telefonu in me prosijo: Pojdi v trgovino in kupi cuker, olje, ker ne more sama po liftu gor in dol, zato skočim v trgovino, kupim, prinesem, dam račun." Eden od strank je tudi dr. Mitja Tavčar. Za Hasiba pravi, da je zgovoren in prijazen. "Postal je skoraj hišni prijatelj, njega kličemo, kadar koli pa gremo." Hasib se je svojega poklica zelo dobro navadil in nikoli ni obžaloval, da ga je pot zanesla v taksi, sklene Ljubljančan z bosanskim šarmom - preden odpelje naprej.