Prvo so na brestaniškem gradu postavili že leta 1993, po celoviti obnovi grajske stavbe pa so jo zdaj še razširili in ji dodali številne nove eksponate, ki bodo pričali o življenju in delu tega reda pri nas.
Samostan Marije Rešiteljice na gradu Rajhenburg je bil edini samostan trapistov v Sloveniji. Francoski trapisti so k nam prišli leta 1881, bili med drugo svetovno vojno izgnani, leta 1945 so se vrnili in ostali le dve leti, potem je bil njihov red ukinjen. Sicer pa je bil red trapistov ustanovljen v Franciji leta 1664. To je bil red reformiranih cistercijanov. Ko je leta 1880 francoska oblast razpustila samostan Dumb v bližini Lyona, so si menihi tega samostana iskali nov dom in ga našli na gradu Rajhenburg. Ravno takrat je namreč baron Christian Esebeck ta grad prodajal. Z denarjem brata Gabriela Girauda so menihi kupili grad in številne posesti ter ga preuredili v svoj samostan.

Kot navajajo viri, so bili trapisti znani kot strog, kontemplativen red. Delovni dan so začeli poleti in ob praznikih že ob enih zjutraj, pozimi pa ob dveh. Molitev, delo, pokora, premišljevanje in učenje so sestavljali njihov šestnajsturni delovni dan. Ves dan so bili skupaj kot družina, a se med seboj niso smeli pogovarjati. To je bila ena najhujših prepovedi. Za sporazumevanje so uporabljali znakovno govorico. Pri prehranjevanju pa so bili strogi vegetarijanci in niso jedli niti jajc niti rib. Krajani so se menihom od začetka čudili, niso jih razumeli, imeli so jih za posebneže. Rekli so, da molčijo kot lipov bog in da spijo v krstah. A ko so spoznali njihovo delo in napredek, ki so ga prinesli v novo okolje, so začeli nanje gledati z drugačnimi očmi.

Kot je v izjavi za javnost zapisala avtorica razstave Irena Fürst, so se trapisti držali reka ORA ET LABORA, moli in delaj. Ob tem dodaja: "Dnevno so posvetili molitvi več kot šest ur, približno toliko časa pa so tudi delali. Njihovo pravilo je bilo – vse, kar potrebuješ za svoje življenje, naredi sam. Ukvarjali so se z različnimi vejami gospodarstva. Obdelovali so obsežna posestva, prinesli nove kulture in strojni način obdelovanja zemlje. Že leta 1929 so kupili traktor, ki je bil prvi v Posavju in tudi prvi kombajn. Kljub temu da mesa niso uživali, so zgradili hleve, redili veliko živine in iz mleka izdelovali znani sir trapist. Ukvarjali so se z vinogradništvom, pridelovali vino in izdelovali tudi peneče vino. Prvi so začeli škropiti vinsko trto proti peronospori z raztopino modre galice. Nasadili so veliko sadnega drevja, ukvarjali so se s čebelarstvom in imeli nasade zdravilnih rož. Imeli so različne obrtne delavnice, kjer so delali izdelke zase in tudi za prodajo."

Najbolj znani so bili po siru in čokoladi
Že leta 1896 pa so ob gradu Rajhenburg trapisti začeli industrijsko proizvodnjo čokolade, čokoladnih izdelkov in likerjev. V novozgrajenih stavbah so postavili stroje, ki so jih pripeljali iz Francije, in začeli proizvodnjo. Za pogon strojev so na potoku Brestanica zgradili lastno hidroelektrarno, ki je bila prva tovrstna elektrarna na enosmerni električni tok na Spodnjem Štajerskem. Njihovi izdelki so bili zelo kvalitetni in jih je kupoval celo cesarski dvor z Dunaja. Cesar Franc Jožef je trapistom leta 1912 podelil priznanje za kvaliteto izdelkov in naziv "Imperial", ki je postal blagovna znamka njihovih proizvodov. Trapisti so imeli tudi svojo tiskarno, kjer so tiskali knjige, brošure, razglednice, ovitke za čokolade in nalepke za likerje.

Ko so v aprilu leta 1941 grad zasedli Nemci in v njem uredili preselitveno taborišče za izgon Slovencev, so avgusta tega leta izgnali tudi 35 menihov, ki so našli zatočišče v samostanu Marija Zvezda v Banjaluki. Po končani vojni so se ti iz izgnanstva vrnili, a leta 1947 je bil grad Rajhenburg nacionaliziran in red menihov trapistov je bil razpuščen.

Nova stalna razstava o trapistih pri nas
Prvo razstavo o življenju in delu tega reda pri nas so na gradu Rajhenburg odprli že leta 1993. Zaradi celovite obnove grajske stavbe so razstavo odstranili in zdaj postavili na novo. Tokratno postavitev je pripravila Mojca Turk, ki pravi, da je pri njej želela slediti načelu trapistov – moli in delaj – ter njihovemu asketskemu življenju. Ob tem dodaja: "Izhajala sem iz tega, da je bil ta red pravzaprav izjemno asketski. In tako kot so oni živeli, sem si tudi sama želela, da bo postavitev razstave zelo enostavna in pregledna in da se je ne preobremenjuje s preveč informacijami. Zato sem recimo dala te sekundarne informacije na digitalne medije, brez katerih si sodobne razstave ne moremo več predstavljati."

Nova postavitev stalne razstave o trapistih, ki jo je odprl celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, obsega kar 250 kvadratnih metrov površine. Na njej je življenje in delo trapistov na gradu Rajhenburg prikazano s številnimi novimi muzejskimi predmeti. Te so v času od prve postavitve do danes prejeli v dar od številnih darovalcev. V enoti Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Brestanici so najbolj ponosni na šest mašnih plaščev opatov, na zlato mitro in tudi na številne druge eksponate.

Trapisti so bili napredni in umni gospodarji. Njihov vpliv je bilo čutiti na vseh področjih gospodarskega delovanja, in s tem so prinesli k nam velik napredek. "Bogata je njihova dediščina, kar bo, vsaj upam, razvidno tudi na razstavi, ki smo jo pripravili," pravi kustosinja in avtorica te razstave Irena Fürst. Ob tem še dodaja: "Trapisti so v Posavje pripeljali tudi prvi traktor, prvi kombajn, prvi so začeli vinsko trto škropiti z raztopino modre galice in izdelovali priznani sir trapist. Vsekakor pa so pri nas na Slovenskem najbolj znani po proizvodnji čokolade in likerjev. Njihov vpliv pa je bilo čutiti na vseh področjih gospodarskega delovanja, s katerim so k nam prinesli velik napredek."

Za MMC Goran Rovan