Brestaniški grad bo tudi naprej pretežno služil kot muzejski prostor, obenem pa bodo njegovi prostori čez vse leto namenjeni različnim storitvam in prireditvam. Ob priložnosti svečanega odprtja so pripravili v gradu razstavo razglednic Brestanice, stalno kiparsko postavitev akademske kiparke Polone Demšar in razstavo grajskega pohištva iz 18. in 19. stoletja. Slavnostni govornik na odprtju je bil minister Žiga Turk, ki je med drugim poudaril, da je ohranjanje kulturne dediščine moralna dolžnost vsakega naroda.
"Nekdanji branitelji mej postajajo stičišča med narodi"
Grad Rajhenburg z mogočno arhitekturo je branil ozemlje pred sovražnimi vpadi. "To so bili drugi časi. Tudi danes je meja tu v bližini, če bo vse po načrtih, je čez kakšno leto ne bo več. Trdnjave, ki so včasih meje branile, in taka je bil nekoč tudi ta grad, postajajo stičišča med narodi, kulturami, priložnostmi," je ob odprtju prenovljene grajske stavbe še dejal minister. Prepričan je, da bo tudi grad Rajhenburg pridobil vlogo povezovalca, postal bo kulturni spomenik, ki bo opozarjal ne le na svojo preteklost, ampak bo skrbel predvsem za prihodnost. "Ne bo torej samo kraj spomina, ampak tudi kraj dogajanj srečanj, snovanja sobivanja v bližini meje, ki postopoma izginja. Eden izmed naših krajev odprtosti v svet," je še dodal. Obenem je minister pohvalil odločitev, da muzejske zbirke opozarjajo na zgodovino gradu skozi stoletja. Dodal pa je, da bi kazalo pomisliti še na spomin na čas, ko so bili tu zapori, da bi dopolnili zgodovino gradu.
Razstavni dejavnosti je zdaj namenjenih približno štirikrat več grajskih površin kot pred obnovo. Vlogo upravljavca gradu je prevzel Kulturni dom Krško, grad pa bodo po besedah njegove direktorice Katje Ceglar upravljali v sodelovanju z Mestnim muzejem Krško. V gradu še naprej domuje brestaniška enota Muzeja novejše zgodovine Slovenije z zbirkama trapistov in izgnancev, ki trenutno začasno gostujeta v krškem mestnem muzeju. Prenovljeno zbirko trapistov naj bi na grad predvidoma vrnili marca, osvežili bodo tudi izgnansko zbirko in jo na grad vrnili jeseni leta 2014.
V celoti zapolnjeni prostori gradu
V načrtu imajo še postavitev razstav Brestanica skozi čas in Gospodje Rajhenburški, obe pa čakata na odobritev in razpisna sredstva. Vsebinska prenova gradu obsega tudi čokoladnico, muzejsko prodajalno, zeliščni vrt, vinsko galerijo in gostinsko restavracijo, grajski prostor pa jim je po besedah Ceglarjeve uspelo v celoti zapolniti z različnim vsebinami.
Celotna obnova gradu je stala nekaj manj kot pet milijonov evrov. Evropski sklad jo je sofinanciral v 85 odstotkih, razliko pa je zagotovila občina Krško.
Kako dolga je zgodovina gradu?
29. septembra 895 je vzhodnofrankovski kralj Arnulf bavarskemu velikašu Valtunu podelil tri kraljeve kmetije ob Savi pri Rajhenburgu. Vendar je dokument, ki se omenja kot najstarejša pisna omemba gradu v virih, v resnici ponaredek oziroma vsaj prepis starejše pristne listine. Tedanja utrdba je stala tam, kjer danes občudujemo poznejšo stavbo. Starejša je bila namreč v bojih z Ogri v 10. stoletju porušena in salzburški nadškof Konrad I. je dal zato v prvi tretjini 12. stoletja nekaj gradov, med njimi tudi Rajhenburg, na novo pozidati.
Od slavnega sira do čokolade
Med številnimi lastniki, ki so se izmenjali v dolgih stoletjih zgodovine gradu, so znani zlasti trapisti, red reformiranih cistercijanov, ki je ustanovo po odkupu leta 1881 preuredil v samostan. Ukvarjali so se s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom, čebelarstvom, vrtnarstvom in obrtjo.
Najbolj znan izdelek je bil sir trapist, leta 1896 pa so zagnali še industrijsko proizvodnjo čokolade in likerjev – še danes je ohranjena stavba čokoladne tovarne. Leta 1912 jim je priznanje za kakovost podelil sam cesar Franc Jožef, ki je pri njih kupoval, redovniki pa so imeli celo lastno elektrarno.
Grad je ostal v posesti trapistov do druge svetovne vojne, ko so ga zavzeli Nemci in imeli v njem sedež preselitvenega urada za izgon Slovencev in še nekatere druge urade. Po vojni so prostori stavbe služili kot zapor za ženske, v muzej pa so jih začeli spreminjati konec šestdesetih let.

Poglavje prenove brestaniškega gradu Rajhenburg se je uspešno končalo, kakšna je usoda gradov na Slovenskem, pa si oglejte v priloženem videoposnetku.