Grad so začeli obnavljali lansko pomlad, celotna obnova pa naj bi znašala nekaj manj kot pet milijonov evrov. Foto: www.brestanica.com
Grad so začeli obnavljali lansko pomlad, celotna obnova pa naj bi znašala nekaj manj kot pet milijonov evrov. Foto: www.brestanica.com
Grad Rajhenburg, Brestanica
Brestaniški grad bo še naprej pretežno muzej, ki bo predstavljal dolgo zgodovino gradu. Foto: www.brestanica.com

Zadnja dela so namenjena opremljanju in vsebinski zapolnitvi tega objekta, ki so ga začeli obnavljati aprila lani. Stroški obnove znašajo po ocenah občine Krško slabih pet milijonov evrov, naložbo, pri kateri ni bilo zamud, pa v treh četrtinah sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj. Preostanek denarja bo zagotovila občina.
Grad, ki ga upravlja Kulturni dom Krško, bo še naprej predvsem muzej, vse leto pa bodo njegovi prenovljeni prostori namenjeni storitvam in različnim prireditvam. Obnova prinaša kompleksu tudi vsebinsko prenovo. Na grajskih razstaviščih bodo predstavili meniški red trapistov, ki je kot lastnik gradu v 19. stoletju spodbudil razvoj posavskega podeželja, posebno razstavo bodo posvetili slovenskim izgnancem. Predstavljali bodo tudi različne izdelke lokalnih rokodelcev, čokoladnico z ročno izdelano čokolado, obiskovalce pa bodo povabili še v vinsko galerijo in restavracijo, so še sporočili iz Krškega.

Več o gradu in njegovi zgodovini preberite tukaj.

Grad in Brestanica skozi čas
Rajhenburg, ki ga pisni viri prvič omenjajo leta 895, velja za najstarejši grad na Slovenskem. Prav trapisti so bili najbolj znani med številnimi lastniki, ki so se zamenjali v dolgih stoletjih. V času njihovega lastništva so preuredili samostan, menihi pa so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom, čebelarstvom, vrtnarstvom in obrtjo.
Leta 1896 so zagnali industrijsko proizvodnjo čokolade in likerjev, sicer pa je njihov najbolj znan izdelek trapist. Njihove izdelke je kupoval sam cesar Franc Jožef in jim leta 1912 podelil priznanje za kakovost, redovniki so imeli tudi lastno elektrarno, leta 1896 pa so si napeljali telefon.
V njihovem lastništvu je grad ostal do druge svetovne vojne, tedaj pa je postal zbirni center za slovenske izgnance in po vojni zapor za ženske. Od leta 1968 so ga začeli namenjati muzejski dejavnosti, v njem predstavljajo zgodovino stavbe in Brestanice, čas lastnikov menihov trapistov, razstavo o slovenskih izgnancih ter razstavo o političnih zapornikih internirancih.