Za obe premogovni regiji, Savinjsko-šaleško (Saša) in Zasavje, sta pripravljena območna načrta za pravični prehod iz premoga, ki sta del programa evropske kohezijske politike do leta 2027, je na novinarski konferenci spomnil minister za kohezijo Aleksander Jevšek. Saša regija bo lahko iz sklada za pravični prehod iz premoga koristila 173,9 milijona evrov, Zasavje pa 74,9 milijona evrov.

Pomembno vsebino območnih načrtov predstavljata centra za pravični prehod. Minister Jevšek je na predstavitvi v Velenju poudaril, da je treba del sredstev v višini približno 140 milijonov evrov od skupno 250 milijonov evrov izkoristiti do konca leta 2026, kar pomeni, da morajo biti projekti zaključeni do sredine leta 2026. Preostala sredstva, gre za približno 109 milijonov evrov, pa bo enako kot ostala kohezijska sredstva možno porabiti do konca leta 2029, je izpostavil.

Državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič je predstavila javni razpis, ki je bil objavljen 24. novembra in opredeljuje sofinanciranje projektov izgradnje ekonomsko poslovne infrastrukture oz. podjetniških inkubatorjev v zasavski in Saša premogovni regiji. S tem razpisom ministrstvo zasleduje cilje Slovenije pri prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo, kar je v skladu s slovensko strategijo pametne specializacije ter drugimi razvojnimi strategijami.

Razpis podpira gradnjo in opremljanje podjetniških inkubatorjev v obeh premogovnih regijah, ki bosta nudila podporo pri nastajanju novih podjetij in ustvarjanju novih delovnih mest, zlasti za tiste, ki so ali bodo izgubili delovna mesta zaradi opuščanja pridobivanja in rabe premoga. Omenjeni razpis je drugi po vrsti, prvi je bil objavljen julija letos, je spomnila Katič. Podjetniškim vsebinam mora biti sicer namenjenih 60 odstotkov sredstev iz sklada za pravični prehod.

Dermol je poudaril, da je prestrukturiranje regije zelo zahteven proces

Velenjski župan Peter Dermol je opozoril, da je prestrukturiranje regije eden od najzahtevnejših procesov, ki čaka župane Saša regije in Zasavja. Velenjska občina bo na razpis med drugim prijavila projekt vzpostavitve industrijsko-tehnološkega inkubatorja, za katerega bo še ta mesec dala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ter projekt stare elektrarne oz. bodoči center prihodnosti. Slednji je trenutno ocenjen na 25 milijonov evrov.

Razpis za projektiranje centra prihodnosti bo občina objavila januarja. Sicer pa je Saša regija identificirala projekte v skupni vrednosti 1,1 milijarde evrov.

Župan Trbovelj Zoran Poznič meni, da bodo sredstva iz sklada za pravični prehod Zasavju omogočila preboj iz industrijske v postmoderno družbo. V regiji so že pripravili nekaj projektov, kot je postavitev velikega inkubatorja v Hrastniku ter mesta akrobatov v Trbovljah, v Zagorju pa ureditev razvojnega centra za brezogljične tehnologije, je naštel.

V petih letih naj bi Zasavje pridobilo 1000 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, kar bo prineslo spremembe na področju stanovanjske politike, šolstva, izobraževanja in zdravstva. Po Pozničevem mnenju je sklad za pravični prehod priložnost, da se premogovniške občine veliko bolj kohezivno povežejo in skupaj pripravijo projekte za lepšo prihodnost.

Minister Jevšek je poudaril uspeh podravske regije pri črpanju EU-sredstev

Minister za kohezijo in regionalno politiko Aleksander Jevšek je bil tudi na obisku v Račah. Kot je povedal minister, so potegnili črto pod preteklo finančno perspektivo in ugotovili, da je bila podravska regija zelo uspešna zlasti na področju projektov Interreg. Izkazala se je že tudi v novi finančni perspektivi.

Po njegovih besedah iztekajočo perspektivo uspešno zapirajo tudi na državni ravni, v njej pa so praktično ves denar, ki je bil na voljo, gre za približno 3,3 milijarde evrov, koristno porabili, kar pomeni, da je bila Slovenija med uspešnejšimi državami Evropske unije.

Na današnjem sestanku so se zato že ozrli v prihodnost, predvsem, kako tej regiji in vsem preostalim dati večjo moč. Kot je spomnil Jevšek, je bilo to tudi sporočilo sveta ministrov za kohezijo, ki so prejšnji teden razpravljali o tem, kako še dodatno krepiti regije, tako finančno kot tudi kadrovsko.

"Tukaj nas čaka veliko dela, tudi v kontekstu novega zakona o skladnem regionalnem razvoju, pri katerem so sodelovali predstavniki razvojnih agencij, občin, regij, gospodarstva in obrti. Prepričan sem, da bo prihodnje leto, ko bo predlog zakona prišel v parlamentarno proceduro, ta tak, da bo preprečeval centralizacijo države in pospeševal skladen regionalni razvoj, saj z njim ta trenutek v Sloveniji še ne moremo biti zadovoljni," je dejal Jevšek.

Ko so pripravljali program za novo finančno perspektivo, je bila po njegovih besedah upravičena kritika zahodnega dela države, katerega del je tudi Ljubljana, da prejmejo le 30 odstotkov sredstev, medtem ko vzhod prejme kar 70 odstotkov denarja. Po njegovem mnenju je namreč nekaj občin na zahodu slabše razvitih od tistih na vzhodu, zato bi bilo nepošteno, če ne bi imele enakega dostopa do evropskega denarja.

Po besedah v. d. direktorice Regionalne razvojne agencije za Podravje-Maribor Karmen Razlag so v preteklem obdobju uspešno kandidirali s 1421 projekti v skupni vrednosti približno 390 milijonov evrov, prek sklada sektorskih projektov pa so pridobili še dodatnih 370 milijonov evrov.

Kot je povedal vodja sektorja za regionalni razvoj na razvojni agenciji Boris Keuc, v sklopu novega obdobja do leta 2027 pričakujejo še nekoliko višjo vsoto. Za zdaj imajo sicer že zagotovljenih 90 milijonov evrov iz dogovora za razvoj regij, kjer velikega vpliva na vsebine v regiji niso imeli.

"Delno so tiste prave, kot je recimo oskrba s pitno vodo, saj imamo kar štiri velike sisteme, za katere potrebujemo bistveno več denarja, kot ga je zdaj na voljo. Imamo še kar nekaj občin, ki bi se lotile gradenj čistilnih naprav, prav tako je kar dosti denarja za krepitev kolesarskih povezav in še nekaj za zeleno infrastrukturo," je dejal Keuc.

Za preostala evropska sredstva razpisi prav tako že potekajo, je dejal in spomnil, da je bil prvi med temi projekt Poni za razvoj podjetništva, kjer so bili uspešni tudi za izvajanje v prihodnjih treh letih. Na preostale razpise še čakajo, minister Jevšek pa naj bi jim obljubil, da bodo nekateri luč sveta ugledali že januarja.

Po besedah predsednika Sveta podravske regije Danijela Vrbnjaka, sicer župana Ormoža, so potrebe v občinah, predvsem kar se tiče javne infrastrukture, še vedno velike, a se je treba spoprijeti tudi z drugimi razvojnimi projekti. Gre zlasti za dodatno rast gospodarskega področja, saj si prizadevajo za zadržanje ljudi v regiji.

V Ormožu so bili po njegovih besedah pri tem v zadnjem obdobju uspešni, saj so prišli tako do evropskih sredstev za gradnjo podjetniškega inkubatorja kot za komunalno opremljanje obrtnih con.