Skupno 21 osnovnošolcev iz zadnjih treh razredov osnovne šole je tako svoje domove za tri dni zamenjalo za življenje v vasi na Dolenjskem. S spremljevalci, učiteljicami in drugim pedagoškim osebjem iz domačih šol so gostje svojih vrstnikov iz Slovenije ne le v šoli, temveč tudi v njihovih domovih, tako da iz prve roke spoznavajo, kakšne so podobnosti in razlike.

Kot je pojasnila pobudnica in glavna koordinatorka projekta Jadranka Kržan, je glavni namen projekta povezati domačo osnovno šolo s šolami v državah nekdanje Jugoslavije, v ospredju pa je medsebojno spoznavanje kultur, običajev in jezikov. "Ker smo manjša podeželska šola, imajo naši učenci manj stikov s kulturami in jeziki iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Želeli smo organizirati srečanje učencev in mentorjev iz petih republik, da bi videli, kaj nas druži in kje smo si različni, predvsem pa smo želeli otrokom omogočiti, da stkejo prijateljske vezi." Kot je pojasnila, si želijo, da bi otroci tudi naprej ostali povezani, tudi na primer prek videokonferenc in drugih tehnoloških pripomočkov, ki jih imajo sodelujoče šole.

Na osnovni šoli so se v lanskem šolskem letu prijavili na razpis zavoda za šolstvo za mednarodne dejavnosti, po prižgani zeleni luči zavoda pa so k projektu pritegnili še lokalno skupnost in donatorje. "Med počitnicami je prišel odgovor, da je bil naš projekt sprejet, izvesti pa ga moramo do konca leta. Začetek šolskega leta je bil tako za nas res zelo aktiven in naporen. Bilo je veliko strahov, kako bo, kako bomo zbrali potrebna sredstva. Državna sredstva so bila skromna, tako da nam brez donatorjev ne bi uspelo. Ko pa so v sredo prišli otroci in smo se pozdravili, so vsa bremena padla z ramen, vsi strahovi so izginili, nadomestilo pa jih je veliko navdušenje. Današnje predstavitve posameznih držav so me zelo presenetile, vsi smo imeli solze v očeh, ko smo jih gledali," je ganjeno povedala ravnateljica OŠ Raka Milvana Bizjan in poudarila, da je zelo vesela odziva družin učencev, ki so v svoj dom sprejele gostujoče učence.

Še preden se je šola prijavila na razpis, je morala pridobiti tudi privolitev sodelujočih šol. "Poiskali smo jih prek poznanstev, tako profesionalnih kot družinskih. Odziv je bil takojšen in poln navdušenja. Idejo so takoj sprejeli, čeprav je bila finančna plat projekta takrat še precejšnja neznanka, dobro pa vemo, da so tudi tam razmere zelo zahtevne," je povedala Kržanova. Na gostujoče šole je padlo breme prevoza, vse drugo pa so pokrili s pridobljenimi sredstvi in materialno pomočjo donatorjev.

V sredo zjutraj je bilo vznemirjenje na vrhuncu, bojazni, kako bo, pa so ob snidenju hitro poniknile. "Takoj so se pomešali. Še preden so se razdelili, kdo bo pri kom stanoval, so se že zaklepetali in se spoprijateljili," je bila toplega sprejema vesela učiteljica iz Hrvaške Jasna Pevec.
Na vprašanje, kako so se spopadli z jezikovno oviro, Kržanova pojasnjuje, da so otrokom svetovali, naj se sporazumevajo vsak v svojem jeziku, če pa nikakor ne bo šlo, naj posežejo po angleščini. "Na začetku, preden so poskusili, jih je še zelo skrbelo, danes pa že ni bilo nobenih težav. Med poukom smo iskali podobnosti in razlike med jeziki in na koncu so ugotovili: Učiteljica, saj to ni tako težko. Pogovarjamo se tako kot na morju! To je to, oni lahko komunicirajo," jo je dopolnila učiteljica biologije in kemije Marjana Pavlovič in pojasnila, da je bil tako dosežen eden osnovnih ciljev projekta, ki nosi naslov Razmišljam, čutim, delujem – kultura in jeziki.

Kako pa so v šolah gostjah izbrali udeležence, ki so odpotovali v Slovenijo? "To je bilo kar napeto," je v smehu priznala hrvaška učiteljica Jasna Pevec. "V zbornici sem predlagala kolegom, naj napišejo svoje predloge, koga bi poslali na izmenjavo. To so vsi super učenci, vendar pa niso bili izbrani, ker bi bili zmagovalci različnih tekmovanj. Izbrali smo po občutku, seveda pa so vsi pridni otroci," je pojasnila.

Sreda je minila v spoznavanju otrok in učiteljev, v četrtek pa so učenci najprej predstavili vsak svojo državo, potem pa so imeli pouk angleščine, matematiko, jezik in biologijo. "Ure so bile posebej pripravljene, cilj vsake od njih pa je bil jezik: tudi pri biologiji smo na primer raziskovali, kakšno je besedišče biologije v vsakem od jezikov," je pojasnila Pavlovičeva.

Jeziki so si v bistvu zelo podobni, ugotavljajo učenci
"Super je, da se lahko učimo nove jezike in da smo se spoprijateljili. Na začetku nam je bilo nerodno, ampak je to hitro minilo," je povedala Naida iz Bosne in Hercegovine.
"Mislila sem, da je slovenščina težja, ampak v bistvu je res, da so si jeziki zelo podobni. Spoznala sem veliko novih prijateljev iz sosednjih držav in zelo sem vesela, da lahko na enem mestu spoznavam tako različne miselnosti in jezike. Res je zelo zanimivo," je dejala Ena iz Hrvaške. "Vsi so zelo gostoljubni, kot bi bila doma, družijo se z nami, tako da sem se naučila tudi veliko slovenskih besed," je dejala Ajla iz BiH-a.

Enako navdušeni so tudi učenci gostitelji, še posebej vznemirjeni pa so bili tisti, ki učence gostijo tudi v svojih domovih. "Zelo so prijetni za pogovor, s sporazumevanjem nimamo velikih težav," je povedala Nika, Ika pa je hitro pritegnila, da si imajo še posebej veliko povedati zvečer, ko od vznemirjenja in celodnevnega dogajanja ne morejo hitro zaspati.

"Zelo je lepo tu, res mi je všeč. V bistvu je tako, kot smo pričakovali. Šola je res prelepa. Ko sem poklical domov, sem jim povedal, da se imamo res lepo," je povedal Stevan iz Srbije, ki podobno kot prijatelji nima velikih težav s sporazumevanjem, saj ugotavlja, da so si jeziki res podobni.

Med našim četrtkovim obiskom so učenci sodelovali v različnih popoldanskih delavnicah, od glasbenih do likovnih, najbolj pa so se nasmejali na delavnici smeha, ki jo je vodila Edina Šarić iz BiH-a. Podobno kot drugi mentorji je tudi sama navdušena nad izvedbo projekta in odzivom učencev. "Res je projekt fantastičen, saj smo se zbrali predstavniki iz različnih držav in imamo enkratno priložnost za druženje, ko spoznavamo naše podobnosti in se zavedamo naših razlik. Naši gostitelji so res vse odlično organizirali, poskrbeli so za vse, do najmanjše podrobnosti," je bila polna navdušenja, hkrati pa je izrazila željo, da bi projekt izvajali tudi v prihodnje, da bi postal tradicija.

Petkov dan so izkoristili za spoznavanje širše okolice, med drugim so si ogledali tudi grad v Brestanici, sklepni dan tridnevnega druženja pa je današanji piknik, na katerem jim bo lokalna skupnost predstavila kulinarične in kulturne posebnosti vasice, po tem pa se bo 21-erica vrnila v svoje domovine. Vsi v en glas so prepričani, da bodo izjemni vtisi z njimi gotovo ostali še dolgo.