Kot pravi ravnateljica Darja Brezovar, jim tako kot drugim učencem poizkušajo pomagati, da bi napredovali. Večina romskih učencev obiskuje razredno stopnjo pouka, torej razrede od prvega do petega, pozneje pa se pojavi osip. "Nekateri kljub našim prizadevanjem in učni pomoči obupajo, saj v šoli ne vidijo možnosti za napredek. Starejši kot so, bolj zapadejo v razmišljanje, da se šolanje ne splača," ugotavlja Brezovarjeva.

Opaža, da je med rednimi šolarji veliko učencev, katerih starši so ravno tako obiskovali bršljinsko šolo. Ti šolskemu osebju veliko bolj zaupajo, kot so mu zaupali njihovi starši. Pri športnih, kulturnih in naravoslovnih dnevih, ko učenci z učitelji odhajajo v drugo okolje, so sicer še vedno skeptični, saj svojih otrok ne upajo pustiti na vožnjo z avtobusom ali vlakom, vendar sogovornica pravi, da je tudi na tem področju stanje iz leta v leto boljše. Poleg tega lahko romski učenci, ki se ne udeležijo omenjenih aktivnosti, pridejo v šolo in tam izvajajo primerljive dejavnosti.
"Večji problem predstavljajo večdnevni izostanki, kar se pozna v učnem procesu. Če je otrok odsoten, razrednik o tem po petih dneh obvesti starša. Otroci so namreč navihani. Od doma se napotijo v šolo, a k pouku ne pridejo; drugi primer je, da sicer pridejo v šolo, vendar predčasno odidejo," navaja Brezovarjeva. Starše takšnih otrok pozovejo, naj se oglasijo v šoli. Če se ne odzovejo v petih dneh, jih razrednik obišče na domu. Če jih tudi tam ne dobi, o otrokovi odsotnosti obvestijo center za socialno delo, policijo ali druge pristojne ustanove.
Romski otroci so večinoma dobro pripravljeni za vstop v šolo, tako osebno kot s potrebščinami. Vsak ima v šoli svojo garderobno omarico, kjer lahko pusti tudi šolske potrebščine. "Mlajšim otrokom, ki se ne pripravijo sami, pomagamo v šoli. Poskrbimo, da se tukaj okopajo in preoblečejo, pri čemer jim pomaga Romkinja, ki je zaposlena prek javnih del kot gospodinja. Ko se tega navadijo, seznanimo tudi njihove starše, kaj morajo narediti, preden gredo otroci v šolo," pravi sogovornica. Prek učbeniškega sklada dobijo učenci učbenike in delovne zvezke, ob tem dobi šola nekaj sredstev za pomoč tistim otrokom, ki nimajo svinčnikov in barvic ali jim jih starši nočejo kupiti. "Obstajajo pa že mnogi starši, ki otrokom šolske potrebščine kupijo sami," pristavlja.
Kot pri drugih otrocih se tudi pri romskih učencih glavne težave v šoli pojavijo v puberteti. Ena izmed razlik je v načinu doživljanja posebnih priložnosti. "Če se komu od romskih otrok kaj posebnega dogodi, imajo ritual, da se vsi zberejo na kupu in nastopi buren odziv, vendar smo tega na šoli navajeni in znamo ustrezno reagirati," poudarja Brezovarjeva. Individualne in skupinske pomoči za učence s težavami pri pouku nimajo ločene po narodnosti. Kdor potrebuje še dodatno pomoč, pa mu recimo pomagajo v času pred prihodom avtobusa. Kadar učenec veliko izostaja od pouka in ne more več spremljati dela v razredu, ga vzamejo iz razreda in mu ločeno pomagajo. Romskih otrok je toliko, da do njihovih naselij vozi poseben avtobus. Do tja ni daljšega pločnika, zato imajo zaradi zagotavljanja varnosti med romskimi učenci dve tretjini vozačev.
V veliko pomoč na šoli je romska pomočnica, ki je zaposlena prek projekta Ljudske univerze Kočevje in dela z mladostniki od 6. do 9. razreda. "Težava je v tem, da je v letošnjem šolskem letu zaposlena samo za polovični delovni čas, več projekt ne dopušča. Trenutno iščemo dodaten vir financiranja, da bi jo lahko zaposlili za poln delovni čas. Prejšnji dve leti je bilo tako, kar je bilo odlično, saj je bila navzoča vse od prihoda do odhoda učencev," pojasnjuje Brezovarjeva in dodaja, da so jo pubertetniškim otrokom dodelili, ker je ravno pravih let, da razume njihove stiske in težave.
"Delo romske pomočnice je na Dolenjskem zelo potrebno. Več kot dobrodošla bi bila sistemizacija tega delovnega mesta, da bi lahko na šolah, ki jih obiskujejo romski učenci, zaposlili ustrezno število romskih pomočnikov. Pri nas se je namreč letos število romskih otrok povečalo, čas, ki ga lahko z njimi preživi romska pomočnica, pa skrajšal," neskladje opisuje Brezovarjeva. Težava je tudi v časovnem neujemanju šolskega leta in projektov, ki omogočajo delo romskih pomočnikov. "Ko se projekt zaključi, dela ne morejo več nadaljevati, če nam pri tem ne pomaga občina," sklene.
Po mnenju upokojene učiteljice Ane Marije Kozlevčar so glavni vzrok za izostajanje romskih otrok od pouka bivalne razmere. "Če bi imeli elektriko, vodo, kopalnico in stranišče, da ne bi bilo treba zjutraj mami s svečo iskati stranišča, da bi šel otrok lahko na potrebo, bi bil šolski obisk boljši. Zelo žalostno je, da se bivalne razmere Romov ne uredijo. Po 600 letih njihovega bivanja na slovenskih tleh bi se to lahko zgodilo," razmišlja Kozlevčarjeva. Drugi vzrok za neredno obiskovanje pouka vidi v starših. "Ko bodo starši sami bolj pismeni, bodo prav gotovo želeli, da so bolj pismeni tudi njihovi otroci," je prepričana.

Bogdan Miklič, Radio Slovenija