Evropska unija namreč prispeva več kot polovico za urgenco, kar 3,7 milijona evrov. Zapleta pa se tudi pri vrhu šempetrske bolnišnice - saj vsi bolnišnični sindikati zahtevajo odstop predsednice Sveta zavoda. Gre za nesoglasja glede imenovanja direktorja oziroma direktorice bolnišnice.

Najprej o dolgo pričakovani gradnji ... Da je urgentni blok v Šempetru pri Gorici zadnji v Sloveniji, niti ne čudi. Gradnja ima namreč dolgo, kar sedem let trajajočo brado. Prvo gradbeno dovoljenje so dobili že leta 2008. V državnem proračunu je bil zagotovljen tudi denar.

Toda takratni resorni minister Borut Miklavčič je bolnišnico obvestil, da tega denarja v Šempetru ne more uporabiti in da bo severno-primorska urgenca uvrščena v načrtovani skupni projekt urgentnih centrov. Denar so prekanalizirali drugam …

Ujeli zadnji rok
Priprave na gradnjo urgence so se znova začele jeseni 2013. Toda urgentni center se je rojeval v hudih porodnih krčih. Najprej so zavlačevali s podpisom pogodbe na državni ravni, zatem so se vrstili zapleti z izbiro izvajalca, bilo je ogromno pritožb, zahtev po revizijah... Evropski milijoni so bili že skoraj izgubljeni. Po pritiskih tako članov Sveta zavoda kot županov in primorskih poslancev – se je klobčič vendarle odvil. In to zadnji trenutek ... Kajti gradbinci morajo urgentni center končati že do novembra, sicer 3,7 milijona iz Evrope ne bo.

Kristijan Mugerli iz Cestnega podjetja Gorica, eden vodilnih izvajalcev, zatrjuje: "Že od začetka leta delamo z vsemi silami. Ob današnji simbolni postavitvi temeljnega kamna so se investitorji lahko prepričali, da je novembrski rok dosegljiv."

Bolnišnica se za urgenco ne bo zadolžila
Celoten urgentni blok v Šempetru pri Gorici je vreden 6,7 milijona evrov. Poleg evropskih 3,7 milijona prispeva država skoraj 700 tisoč evrov, bolnišnica pa 2,1 milijona. Nataša Fikfak, v. d. direktorice bolnišnice: "Sami imamo dovolj denarja, tako da se nam za to naložbo ne bo treba zadolževati. Ne bomo najemali nikakršnih posojil. Tudi sicer dobro poslujemo. Lani je naša bolnišnica, resda z drugo vodilno ekipo, kajti sama sem vršilka dolžnosti šele nekaj mesecev, pridelala 254.000 evrov plusa. To je za nas ogromna številka!"

Nadomestili bodo tudi azbest
Urgentni blok med staro in novo stavbo bolnišnice bo imel v dveh nadstropjih skoraj tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin. V kleti bo poleg skladiščnih prostorov tudi kuhinja, pritličje in prvo nadstropje pa bosta namenjena urgentni službi. Povezava med starim in novim delom bolnišnice bo zgrajena na novo. To bo izjemna pridobitev, saj sta stavbi zdaj povezani z nevarnim zunanjim (azbestnim) hodnikom!

Zaradi gradnje so morali preseliti en bolnišnični oddelek, saj je bil hrup prevelik. Na oddelku rentgenske diagnostike, ki je ostal najbližje gradbišču, se prilagajajo razmeram. Ko potekajo določene preiskave, dela na gradbišču začasno prekinejo … Preseliti so morali tudi helioport.

Urgence na obrobju (še) ostajajo
Regijski urgentni center torej raste. Na terenu pa se bojijo, da to pomeni zapiranje dežurnih urgenc na obrobju. Zato se pojavljajo protesti, saj na primer na Tolminskem in Vipavskem po izgradnji urgentnega centra ne želijo "žrtvovati" svojih urgentnih služb v tamkajšnjih zdravstvenih domovih.

Tomaž Glažar, v. d. direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje, zagotavlja: "Nujna medicinska pomoč bo na terenu, torej zunaj teh regijskih urgentnih centrov, vsaj še nekaj časa ostala taka, kot je, tudi v severno-primorski regiji s 120 tisoč prebivalci. Tako v Vipavi kot v Tolminu. Resda niste največja regija, ste pa geografsko najbolj zahtevna, zato so tudi dežurne urgence na obrobju še vedno nujne. Tudi sicer je dogovor z združenjem zdravstvenih domov takšen, da bo pred selitvijo urgentne službe s primarne ravni v bolnišnico treba poskrbeti za mrežo primarnega zdravstva, to pa za sabo potegne tudi kadre, tako da bomo uvedli nekakšno prehodno obdobje, ki bo glede na posamezne dele države lahko dolgo tudi do deset let."

"Urgentno" menjanje statuta
V šempetrski bolnišnici, ki je v javnosti znana (tudi) po številnih menjavah na vrhu in notranjih nesoglasjih, znova vre. Bolnišnica še vedno nima direktorja - pač pa v. d.-jevstvo. Tik pred objavo direktorskega razpisa so nekateri v Svetu zavoda zahtevali spremembo statuta, ki bi omogočila širši izbor kandidatov in s tem dvignili pritisk bolnišničnim sindikatom.

Vilko Brus iz sindikata Florence – Pergam: "Tokrat smo vsi sindikati v naši bolnišnici enotno ugotovili, da je spreminjanje statuta v tem trenutku popolnoma neprimerna in da je nujno treba izvesti razpis. Imamo v.d.-jevsko direktorico, ki ne more imeti vseh pooblastil. Zato vztrajamo pri takojšnjem razpisu za direktorja oziroma direktorico. Po končanem razpisu naj spreminjajo statut. Čeprav ne verjamem, da bo takrat sploh kdo še imel veselje ali potrebo po spreminjanju statutarnega akta. Tisti, ki ga hočejo spremeniti zdaj, imajo očitno za direktorsko mesto že točno določene osebe oziroma kandidate. Sprememba statuta bi bila napisana njim na kožo."

Sindikati v bolnišnici so prav zaradi vztrajanja pri predlogu za spremembo statuta vložili proti predsednici Sveta zavoda Elviri Šušmelj nezaupnico. Vilko Brus jo utemeljuje: "Ocenjujemo, da je Šušmeljeva pri tej zadevi, torej pri zahtevi za spreminjanje statuta, 'solirala' in si na neki način tudi sprivatizirala to svojo vodilno svetniško funkcijo."