Ob položitvi temeljnega kamna konec julija leta 2007, položila sta ga takratni minister za zdravje Andrej Bručan in generalna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Darinka Miklavčič, je bilo predvideno, da bo ljubljanska urgenca zgrajena do leta 2009, do leta 2011 pa celotni diagnostično-terapevtski servis (DTS).

Vrednost prve faze projekta naj bi znašala 19,8 milijona evrov. Posel pa so dobili zdaj že propadli gradbinci SCT, Vegrad in GPG. Za celoten DTS, kjer bi nove prostore dobile še druge službe, kot je center internistične intenzivne medicine, kardiovaskularna intenzivna terapija, center intenzivne terapije ter laboratoriji, sterilizacija, lekarna in kuhinja, pa je bilo predvideno, da bo končan do leta 2011. V zadnjih fazah projekta je bilo načrtovano, da bo zgrajen tudi heliport. Celoten projekt so takrat cenili na 95,2 milijona evrov.

Nato je prišlo do številnih spreminjanj projekta in razveljavitve razpisov ter drugih zapletov, svoj delež pa je prispevala tudi gospodarska kriza. Vsa dela namreč že stojijo od leta 2010, ko je šel Vegrad v stečaj. Nato je SCT obljubil, da bo prevzel posle od Vegrada, a je tudi ta šel leta 2011 v stečaj, isto leto še Gradbeno podjetje Grosuplje. Na zdravstvenem ministrstvu so tedaj predvideval, da bo projekt končan do 2014. Vendar so v tem času dokončali le heliport, ki so ga odprli februarja lani. Vrednost naložbe je bila 5,56 milijona evrov.

Vrednost projekta je hkrati naraščala in letos marca je bila ocenjena že na okoli 118 milijonov evrov. Ministrstvo za zdravje pa je septembra objavilo javni razpis za izvedbo gradbeno-obrtniških del ter dobavo in montažo vgradne opreme za urgenco. Za to bi bilo zagotovljenih 22 milijonov evrov.

Najcenejša ponudba Kolektor Kolinga
Aktualna ministrica Milojka Kolar Celarc je nato razpisa nekoliko spremenila in izdelala čistopis. Na razpis je prispelo pet ponudb, najcenejšo ponudbo pa je oddal Kolektor Koling, ki za posel zahteva 17,83 milijona evrov oz. 21,76 milijona evrov z DDV-JEM.

Pogodba, če ne bo zapletov, bo sklenjena predvidoma na začetku prihodnjega leta. Realen rok za končanje tega projekta pa je zamaknjen z 12 mesecev na leto in pol. Ministrica Kolarjeva, ki si je dokončanje projekta zadala kot prioriteto na področju naložb, pa predvideva, da bi bil lahko celoten DTS zgrajen v dveh ali treh letih.