Brežiški grad, v katerem že 65 let domuje Posavski muzej, med debelimi grajskimi zidovi skriva marsikaj zanimivega. Večina je resda skrita v muzejskih depojih, veliko predmetov pa je razstavljenih in kar vabijo na ogled zanimivih stalnih in občasnih muzejskih zbirk. Grad, ki ga že vrsto let obnavljajo, je tudi sam vreden ogleda, še posebej pa njegova baročno poslikana viteška dvorana, v kateri se vse leto zvrstijo tudi zanimivi kulturni in drugi dogodki.

Alenka Černelič Krošelj, nova direktorica Posavskega muzeja Brežice, rada poudari, da ima grad, ki je zrasel na pogorišču nekdanjega gradu Rain na »brežcu«, ki so ga dali sezidati Salzburžani, kar 500-letno zgodovino: "Današnji brežiški grad je naslednik gradu, ki je bil požgan leta 1515 ob vseslovenskem kmečkem uporu. Nastajal je skoraj eno stoletje in gre za renesančno utrdbo s štirimi okroglimi stolpi. Največje prenove je preživel nekje v 17. in 18. stoletju, ko so grofje Attemsi uredili tudi mogočno viteško dvorano, ki je danes eden najbolj prepoznavnih prostorov brežiškega gradu."

Pred 65. leti, v letu 1949, je v brežiškem gradu začel delovati Posavski muzej, ki je skozi desetletja razširil svoje zbirke in zdaj obsega 24 razstavnih prostorov. Danes je v njem šest stalnih zbirk - arheološka, etnološka, zgodovinska, zbirka Bürger - mestjan – meščan, umetnostnozgodovinska in zbirka novejše zgodovine. V njem je v 80. letih prejšnjega stoletja začela delovati tudi konservatorsko-restavratorska delavnica. Njen vodja, akademski restavrator Aleš Vene pravi, da imajo dela dovolj, saj delajo tudi za druge muzeje ter ljubitelje starin in zbiralce. O njihovem delu pa pove: "Sprva so delavci v tej delavnici predmete le konzervirali ter pripravljali za hranjenje v depojskih zbirkah. Danes pa v konservatorsko-restavratorski delavnici delamo trije in pokrivamo tako področje restavriranja in konzerviranja lesa, kovine in keramike."

V Posavskem muzeju je 15 zaposlenih. Med njimi je vse od leta 1980 tudi etnologinja in kustosinja dr. Ivanka Počkar, ki je izdala že več knjig in je lani prejela Murkovo nagrado Slovenskega etnološkega društva za življenjsko delo na področju etnološkega muzealstva. Počkarjeva takole predstavi etnološko zbirko, ki je postavljena v kar petih prostorih: "V teh prostorih sta predstavljena poljedelstvo in živinoreja, to je bila osnova, svinjereja, nato tudi notranja oprema, lončarstvo, različne obrti, tkalstvo, predenje in tkanje in nazadnje tudi vinogradništvo, kot zelo pomembna dejavnost na tem območju. Imamo pa tudi precej zelo redkih predmetov. Eden takšnih je tudi vrč, eden od starejših vrčev v tej zbirki, ki ima na sebi napis: Jest te lepu pozdravim nazaj, ker si utaj stric. Kadr boš s tog firkla pivo, da boš vesiv, zbogom."

Največ pozornosti je med obiskovalci deležna impozantna viteška dvorana, ki s poslikavami očara marsikoga in sama po sebi predstavlja pravo baročno galerijo. Umetnostna zgodovinarka in muzejska svetovalka Oži Lorber o poslikavi pravi: "Viteška dvorana je bila poslikana v začetku 18. stoletja, in sicer je avtor teh fresk Karel Frančišek Remb, ki je bil eden pomembnejših baročnih, štajerskih slikarjev po rodu iz Radovljice iz slikarske družine. Same stene so poslikane z arhitekturnimi motivi, kar je zelo značilno za tisti čas, za tisto baročno obdobje. Sam prehod iz stene v strop je poslikan s prizori iz grško-rimske mitologije, strop pa je poslikan s personifikacijami znanosti in umetnosti."

V gradu sta poslikana tudi kapela svetega Križa in stopnišče, v njem pa so razstavljeni tudi portreti plemiške družine Moscon, ki je med drugim gospodarila na gradu Pišece in podarjena likovna dela prvega ravnatelja muzeja Franja Stiplovška in Alenke Gerlovič. Na ogled so tudi likovna dela posvetne in cerkvene umetnosti s slikami in kipi, ki opozarjajo na bogato dediščino 17. in 18. stoletja, ki je vezana na območje ob rekah Savi, Krki in Sotli.

V muzeju skrbijo tudi za ohranjanje novejše zgodovine. Tako so v letu 2013 pripravili razstavo z naslovom Pod devetimi zastavami – Posavje 1900-1990 in jo lani še dopolnili. Njena avtorica in muzejska svetovalka Vlasta Dejak poudarja, da gre za panojsko postavitev s številnimi fotografijami, saj imajo predmetov bolj malo. Ob tem dodaja: »Razstava prikazuje pomembnejša zgodovinska dogajanja v novejši zgodovini Posavja od preloma 20. stoletja do osamosvojitve Slovenije v letu 1990. Na razstavi sta prikazani tudi prva in druga svetovna vojna. Letos namreč mineva sto let od odprtja soške fronte in 70 let od konca druge svetovne vojne.«

V gradu je tudi poročna dvorana, v njegovi galeriji pripravljajo občasne razstave, letos pa bo še posebej pestro, saj bodo zaznamovali še nekatere pomembne dogodke, tudi 500-letnico prvega vseslovenskega kmečkega upora v letu 1515. To je bil največji upor kmetov na Slovenskem, saj so se uprli podložniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. O tem v Posavskem muzeju priča tudi zgodovinska zbirka, ki prikazuje obdobje uporov in reformacije, o pomembnem zgodovinskem dogajanju, ki se je zgodil v Posavju v 16. stoletju; tako vseslovenski kmečki upor leta 1515, kot hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573 ter obdobje reformacije. V dveh razstavnih prostorih severovzhodnega grajskega stolpa je prikazan boj naših prednikov za samostojno politično, gospodarsko in kulturno življenje.

Direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj o prireditvah ob tem pomembnem jubileju pove: "Obeležili bomo veliko obletnico, pol tisočletja vseslovenskega kmečkega upora. Ta obletnica bo potekala celo leto s številnimi dogodki in pestrim programom. Poleg strokovno znanstvenega dela bo izšel tudi puntarski časopis, organizirali bomo puntarsko ekskurzijo, 19. junija pripravili veliko vseslovensko proslavo, prav tako pa še različne terenske raziskave. Računamo tudi na odličen grafit, ki ga bodo na to temo ustvarjali osnovnošolci."

V gradu se nadaljuje obnova viteške dvorane, v kateri so že obnovili stopnišče, strop in talne obloge, zdaj pa restavrirajo še stenske poslikave ob stopnišču. Čaka jih še nujno potrebna obnova strehe, radi bi postavili dvigalo za obiskovalce in uredili še vrsto drugih prostorov, potrebnih za muzejsko delo in za boljše počutje obiskovalcev. V brežiškem gradu in na njegovem dvorišču pa se vse leto odvija tudi vrsta drugih prireditev, tako da v njem nikoli ni dolgčas.

Za MMC Goran Rovan