In teh je zadnja leta vse več. Tako kmetij, kjer se poleg osnovne dejavnosti ukvarjajo še s turizmom, kot tudi drugih. Med najstarejšimi ponudniki je zagotovo kmetija Pri Martinovih v Globočicah pod vznožjem Gorjancev, kjer se s kmečkim turizmom ukvarjajo že 20 let. Gospodar Franc Tomše je leta 2012 postal celo kralj cvička, zato vina in drugih dobrot pri njih ne manjka. O tem Franc takole: »Poleg cvička ponujamo kar široko paleto različnih vin. Imamo tri tipe modre frankinje, potem je tu sovinjon, muškat, občasno se pa odločimo za kakšno pozno trgatev. Imamo tudi veliko živali - krave, ovce, krškopoljske prašiče, razno perutnino, od rac do kokoši, pa tudi konje in osličke, ki seveda najbolj osrečujejo najmlajše. Naš cilj je pridelati čim več hrane doma, in to na ekološki način, saj je po tej vse več povpraševanja.«

Doma imajo Martinovi tudi svoje muzikante, saj sinova rada poprimeta za harmoniko in kitaro, sicer pa na kmetiji dela vsa družina. V bližini domačije imajo tudi svojo zidanico, ki jo za zdaj uporabljajo le sami, v prihodnosti pa nameravajo v njej urediti še kakšen apartma. Doma nudijo tudi prenočišča, kjer je prostora za 28 oseb, seveda pa za svoje goste pripravljajo tudi pravo domačo hrano, od kolin do sezonske solate in sadja.

Med ponudniki prenočišč v brežiški občini je tudi penzion Merkež v Brezovici na Bizeljskem. Tega so uredili leta 2008 v nekdanji stari hiši, ki so jo do tal porušili, potem pa zgradili na novo. Za postrežbo seveda poskrbi gospodinja Renata Gregorina, ki zna pripraviti marsikaj, pripravlja pa tudi marmelade, vlaga sadje, skupaj pa izdelujejo žgane pijače in delajo v vinogradu. Njen sin Igor Blažinčič, ki še obiskuje srednjo šolo in trenira nogomet, z veseljem pove, da ima njihov penzion štiri sobe in dodaja: »V teh sobah, od katerih je tudi en apartma, imamo skupaj 13 ležišč. Vse so opremljene v rustikalnem stilu, tako da se vidi domačnost. Poimenovali pa smo jih po štirih sortah grozdja. Veliko gostov prihaja k nam domov ravno zaradi tega, ker z njimi navežemo tako domač stik. Tako se s svojimi gosti veliko pogovarjamo, družimo, zato se tudi radi vračajo k nam in k nam pošiljajo tudi svoje prijatelje in sorodnike.«

Blažinčičevi se lahko pohvalijo, da so imeli goste že iz 32 držav, vse od Amerike do Avstralije, največkrat pa jih najdejo kar po bookingu, kjer so jih gostje zelo dobro ocenili. V Penzionu Merkež poskrbijo tudi za adrenalinske izlete s terenskimi vozili do lastne in drugih repnic. Svojo repnico, ki je za zdaj namenjena zgolj degustacijam, imajo ob svoji zidanici, nedaleč proč od domačije. To nameravajo kasneje preurediti, da bi lahko v njej prenočevali tudi gostje, prav tako pa bi radi razširili tudi svojo repnico. Sicer pa imajo v penzionu tudi občasne razstave, vse od kulinarike do velikonočnih pirhov.

V Turističnem centru Kranjčič na Sromljah poskrbijo za izposojo električnih koles, svojevrstno vožnjo z obnovljenim starim fijakerjem, pa tudi, da njihovi gostje ne ostanejo lačni in žejni. Pohvalijo se lahko, da imajo izvrstne dimljene postrvi in da so prvi in še vedno edini v Sloveniji, ki vzgajajo ekopostrvi. Anica Kranjčič, nosilka dejavnost, takole pripoveduje o njihovi ribogojnici: »Pri nas našim gostom ponujamo svoje ekološke postrvi iz našega lastnega ribnika, ki jih sami gojimo. Te ekološke postrvi so hranjene samo z ekološko hrano, ki jo uvažamo iz Nizozemske, saj pri nas proizvajalcev ni. To se pravi, da so te ribe vzgojene brez vsakih zdravil, brez vsakih razkužil, in da te postrvi vzgajamo na izviru potoka Sromljica, ki je skozi ribogojnico speljan tako, da se kar sam čisti.«

V okrepčevalnici vse ribe, poleg ekoloških postrvi gojijo namreč še potočne postrvi in krape, tudi zelo okusno pripravijo in postrežejo, s koruzno moko, na žaru ali pa v ribjem paprikašu. Seveda pa postrežejo tudi druge domače jedi, ob predhodni najavi seveda in to le pet dni v tednu, saj imajo okrepčevalnico v ponedeljek in torek zaprto. Žal pa imajo ekopostrvi premalo, da bi jih lahko gostje kupili in odnesli še domov. Anica je predsednica tamkajšnjega Turističnega društva Sromlje, zato zna tudi dobro svetovati, kje potekajo številne kolesarske in pohodne poti, ki jih seveda ne manjka.

Vsi turistični ponudniki iz brežiške občine po navadi strežejo tudi svoja vina. V vinski kleti Pinterič na Bizeljskem pripravljajo degustacije, imajo pa tudi bogato klet z arhivskimi vini, vse od leta 1987. Simon Pinterič zatrjuje, da se vseskozi ukvarjajo zgolj z vinogradništvom in dodaja: »Mi smo vinogradniška kmetija, obdelujemo približno 8 hektarjev vinogradov, ki so zasajeni s približno 30 tisoč trtami. Letno pridelamo tam nekje do 50 tisoč litrov vina. Večji del vin prodamo odprtih, v glavnem vse v naši kleti tu doma. En del tudi stekleničimo, več desetletij pa pridelujemo tudi svoje peneče vino Chander, po klasični šampanjski metodi. Bili smo med prvimi, ki smo se preizkusili v tem, seveda pa ta pot ni bila povsem enostavna. Kupci naših vin prihajajo tako iz Hrvaške kot Slovenije in nam jih je kljub krizam vsa ta leta uspelo obdržati.«

S kmečkim turizmom se lahko pohvalijo tudi v Brežicah, na kmetiji Vimpolškovih, ki ima korenine v 16. stoletju. Svojo domačijo so leta 2000 preuredili tudi za kmečki turizem, tako da lahko v nekdanjih štalah zdaj postrežejo do 60 gostov. Vso hrano pridelajo kar sami, od sezonske zelenjave do suhomesnatih izdelkov, sokov in sladic. Matija Vimpolšek, ki bo menda kandidiral za mladega prevzemnika kmetije, o tem takole razloži: »Na naši kmetiji se ukvarjamo s poljedelstvom in živinorejo, imamo pa samo svinje in perutnino, ki se pase na prostem, zdaj jim bomo postavili tudi nov, sodobnejši hlev. To je naša primarna dejavnost. Zraven tega se ukvarjamo tudi s pridelavo kislega zelja, kisle repe in predelavo mesa. Vse, kar pridelujemo, tudi ponudimo, in vse, kar pri nas zraste, se tudi dobi na krožniku. Zato so jedilniki prirejeni sezonski ponudbi. Pred kratkim smo se začeli ukvarjati tudi s slow foodom, ki ga pripravljamo po svoje, naše domače pridelke pripravimo malce na drugačen način, česar ni mogoče okusiti še nikjer. In prvi odzivi so bili zelo dobri.«

Vimpolškovi pridelujejo vse na ekološki način, čeprav niso vključeni v sistem ekopridelovalcev, saj, kot pravijo, terja to preveč časa in papirologije. Radi pa bi svojo ponudbo zaokrožili tudi z oddajanjem sob, zato že nekaj časa čakajo na morebitne ugodne razpise in subvencije, saj se brez teh ne upajo zadolžiti. Že zdaj pa lahko tudi pri njih brezplačno prenočujejo tudi avtodomarji, za katere nameravajo kmalu urediti tudi priključke na vodovod in elektriko.

Goran Rovan, TV Slovenija