Zadnje leto pa imajo vsak konec tedna po dve dežurni zidanici, a da bi privabili več gostov, ki bi lahko ostali tudi dalj časa, pa bodo morali turistom ponuditi tudi prenočitev.

Lani so študentje zagrebške in ljubljanske fakultete za arhitekturo na vinogradniškem območju Gadove Peči in Brezovice popisali številne stare lesene hrame in vinske zidanice. Našteli so ji kar 99. Namen popisa je bil, da vsaj nekatere izmed teh vlaških hramov in zidanic lastniki začnejo uporabljati tudi za turistično dejavnost in ne zgolj vinogradništvo. Zdaj snujejo vizijo razvoja tega območja, ki bi gradila prav na bogati arhitekturi in drugih naravnih danostih v tem okolju.

Zato so člani Vinogradniško-turističnega društva Gadova Peč v zidanici Komatar pripravili tematski pogovor na temo "Vizija razvoja Gadove Peči – Vlaški hrami". Na njem so predstavili dozdajšnje dejavnosti projekta vlaških hramov, ki potekajo že nekaj let in so že dali prve rezultate. Kot je poudaril Ivan Urbanč, vodja projekta Vlaški hrami bi radi ta projekt nadgradili in ga spremenili v turistično zgodbo. Urbanč to zamisel dopolnjuje z besedami: "Mislim, da imamo v tem prostoru okrog Gadove Peči, tam od Kostanjevice do Čateža veliko teh možnosti. In seveda nekje, okrog nečesa se pa more ta zgodba strniti. In mi smo našli to, kar nam je skupno, in to so te vlaške zidanice oziroma vlaški hrami in njihove zgodbe, zgodovina, arhitektura."

O tem, da so prav zidanice in hrami posebnost tega vinorodnega območja, ki bi jih lahko z manjšimi posegi izkoristili tudi za nastanitev turistov, je prepričana tudi dr. Živa Deu, profesorica na Fakulteti za arhitekturo in mentorica arhitekturnih delavnic, ki so potekale lani na območju Gadove Peči in Brezovice. Na delavnicah so študentje arhitekture popisali arhitekturno dediščino na tem vinorodnem območju in podali tudi nekatere predloge za njihovo preureditev. Devova k temu dodaja: "V bistvu je bilo narejeno precej več kot zgolj popis, ker so bili vsi objekti natančno posneti in zrisani, tako da imamo zdaj načrte obstoječega stanja, kar je osnova za vsak poseg v arhitekturo, novo ali staro. Je pa ena pozitivna stvar, da je ta pobuda prišla tokrat iz lokalne skupnosti, da se lokalna skupnost sama zaveda, da to vrednost v prostoru ima."

Seveda želijo vinogradniki za ta projekt pridobiti državna in evropska sredstva. "Upravičeno pričakujemo, da nam bodo občina, država in tudi Evropa, če bomo znali projekt dobro zastaviti, stale ob strani," je prepričan Urbanč, dolgoletni predsednik Vinogradniško-turističnega društva Gadova Peč. Njegov zdajšnji predsednik Franc Kus pa dodaja: "Mi vinogradniki sami gledamo, da bi bilo za gosta čim lepše, čim boljše, da bi se čim boljše počutil v našem kraju in upam, da nam bo ta projekt res uspel. Finančna pomoč pa bo zagotovo potrebna. Upam, da jo bomo tudi dobili in ta projekt izpeljali tako, kot smo si ga zastavili." O tem, da projekta vlaških hramov in zidanic ne bo mogoče uresničiti brez finančne pomoči, govori tudi podatek, da ga ocenjujejo na več kot 6 mio. evrov. Seveda tega denarja ne bi potrebovali naenkrat, ampak v daljšem časovnem obdobju.

Da se s pravo idejo da doseči cilje, je zbranim dokazal tudi župan občine Šentrupert Rupert Gole, kjer se lahko pohvalijo s primerom dobre prakse. To je zagotovo projekt Dežela kozolcev. Gre za svojevrsten muzej na prostem s 17 kozolci, ki so ga odprli lani, do danes pa je imel že več kot 30.000 obiskov.

Za MMC Goran Rovan