O škodljivih vplivih na okolje govori tudi pred kratkim izdano poročilo, ki ga je po naročilu Dravskih elektrarn izdelal Vodnogospodarski biro Maribor. Na popoldanski razširjeni seji Strateškega sveta Pomurskega razvojnega inštituta pa so govorili tako o že opravljenih kot tudi o nadaljnjih dejavnostih, povezanih z energetsko izrabo reke Mure.

Dravske elektrarne Maribor je država že leta 2005 izbrala za koncesionarja energetske izrabe reke Mure, in če so takrat govorili o osmih, se danes govori zgolj še o dveh hidroelektrarnah na omenjeni reki pri nas. V tem času so izdelali kar 25 različnih študij, zdaj pa je aktualna elektrarna v Hrastje Moti.

Toda tudi zanjo je okoljsko poročilo, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno. Da je vplive nemogoče omiliti, je poudarila Andreja Slameršek, koordinatorica akcije Rešimo Muro, in dodala, da vsi od okoljskega ministrstva naprej pri snovanju in umeščanju različnih projektov izključujejo okoljevarstvene organizacije.

Kje bodo dobili ustrezna zemljišča?
Kot smo slišali danes, bi za izravnalne ukrepe morali med drugim narediti 20 novih mlak ter vzpostaviti 360 hektarov novih gozdnih površin, zato je tišinski župan Franc Horvat pristojne vprašal tudi, kje bodo dobili 360 hektarjev zemljišč, če so na občini z ministrstvom za okolje komaj sklenili dogovor za štiri are zemljišča za pokopališče.

Odgovora Horvat danes ni dobil. Direktor Dravskih elektrarn Maribor Vilijem Pozeb pa pravi, da je zdaj čas za dialog. "Še vedno ne moremo reči, da elektrarne na Muri bodo. Prav skozi pogovora z vsemi deležniki in lokalno skupnostjo bomo prišli do odgovora, ali na Muri elektrarna bo ali ne," je dejal Pozeb. Po pričakovanjih naj bi razprave o gradnji prve elektrarne na reki Muri pri nas na terenu trajale kar dve leti.