Predlog, o katerem so odločali volivci, je med drugim predvideval zaprtje jedrskih elektrarn do leta 2029. Poteza bi zmanjšala jedrska tveganja, a bi obenem povečala odvisnost Švice od fosilnih goriv, ki jih uvaža iz Nemčije.

Za pospešeno opustitev jedrske energije so se zavzemali predvsem v vrstah opozicijskih zelenih in socialdemokratov. Ti so pri referendumu vztrajali že vse od leta 2011, ko je svet pretresla katastrofalna nesreča v japonski nuklearki Fukušima. V švicarski vladi, pa tudi v panogi, so pospešeni opustitvi jedrske energije nasprotovali in opozarjali, da Švica v kratkem času ne bo zmogla nadomestiti zalog energije, pridobljene iz obnovljivih virov.

Država se sicer ponaša z dejstvom, da dve tretjini vse energije proizvedejo s hidroelektrarnami, a so za proizvodnjo tretjine še vedno odgovorni jedrski reaktorji. Organizacije, ki nasprotujejo rabi jedrske energije, si prizadevajo, da bi Švica sledila Nemčiji, ki je po nesreči v Fukušimi zaprla 40 odstotkov jedrskih reaktorjev, preostale pa bo zaprla do leta 2022.

Če bi pospešeno opustitev jedrske energije Švicarji podprli, bi to lahko državi povzročilo sedem milijard švicarskih frankov gospodarske škode, saj bi morala Švica reaktorje zapreti predčasno.