V interesu vseh občin je, da zaradi zaposlenosti njenih prebivalcev, ohranjanja socialne blaginje občanov in splošnega družbenega razvoja doline zadružništvo in Agroind v taki ali drugačni obliki obstaneta, je bila skupna ugotovitev županov.

"Dokončno opuščanje vinogradov bi spremenilo podobo Vipavske doline in poteptalo vsa naša prizadevanja, da pod enotno blagovno znamko združimo Vipavsko dolino kot destinacijo doživljajskega in kulinaričnega turizma, pri čemer igra prav vino ključno vlogo," so v skupni izjavi po srečanju zapisali župani.

Zato pričakujejo, da bodo odgovorni pravočasno ukrepali, postopke vodili zakonito, toda hitro in odločno, in imeli pred očmi usodo Vipavske doline. "Verjamemo namreč, da je mogoče postopke voditi strokovno, zastopati javni interes, zaščiti lastnino in preprečiti špekulacije vseh vrst," so prepričani.

Zaskrbljena tudi zbornica
Nad dogajanjem v Vipavi je zaskrbljena tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). V sporočilu za javnost so zapisali, da delavci s stavko opozarjajo, da novi lastniki, ki so Agroind kupili na začetku letošnjega leta, niso izpolnili nobene izmed danih obljub.

"Ravnanje ukrajinskih lastnikov pa ne škodi samo zaposlenim v Agroindu, ampak ogroža tudi obstoj okrog 300 vipavskih vinogradnikov in njihovih družin, ki niso dobili plačanega celotnega lanskega in še dela predlanskega pridelka," še piše v sporočilu.

Predsednik območne enote KGZS-ja na severnem Primorskem Franc Vodopivec je ob tem povedal: "V Ljubljani so s prodajo Agroinda ustrelili mimo. Stanje v Agroindu je bilo že prej resno, s to prodajo pa se je še poslabšalo. Zato se v Vipavski dolini vinogradi skoraj ne obnavljajo več. Kako pa bi se, saj kmetje, ki prodajajo grozdje, le-tega niso dobili plačanega in nimajo iz česa vlagati v obnovo nasadov."

Predsednik KGZS-ja Cvetko Zupančič pa meni, da bi se moral v reševanje vinske kleti Agroind, ki je ves čas tesno povezana Kmetijsko zadrugo Vipava, v preteklosti dejavneje vključiti tudi celotni zadružni sistem, ki ima v svojem okviru tudi finančno ustanovo. Ob tem pa upa, da bo država končno spoznala, da je mačehovski odnos do živilskopredelovalne industrije strateška težava, ki ima daljnosežne negativne posledice za celotno slovensko kmetijstvo.