Ribiška družina Brestanica-Krško, ki letos praznuje 65 let obstoja in ima 150 članov, ima pri Brestanici dva gojitvena ribnika in pet manjših in dva večja vzrejna ribnika, enega pa še v Krškem. V vseh vzrejnih ribnikih že vrsto let sami vzrejajo vrsto različnih rib, ki jih potem spustijo v svoje ribnike in prodajo tudi drugim ribiškim družinam.

Zadnja tri leta pa so pospešeno vzrejali ribe, ki jih zdaj vlagajo v reko Savo, saj se je število rib zaradi gradnje hidroelektrarn v tej reki na območju, na katerem sami skrbijo za ribji zarod, precej zmanjšalo.

Po besedah gospodarja ribiške družine Hermana Kerina vsako leto vzredijo več ton rib: "Vzredimo nekje od štiri do pet ton krapa, poldrugo tono amurjev, pol tone tolstolobikov in še vrsto drugih večjih rib. Za vlaganje v Savo pa smo zadnje tri leta vzredili še okoli 45 tisoč manjših belih rib - podusti, platice, ogrce, klene, smuče in drugih."

Ribe so se preselile na mirnejša območja

Edi Zidarič, predsednik Ribiške družine Brestanica-Krško pojasnjuje, da so se ribe, ki so živele v reki Savi, zdaj v času gradnje akumulacijskega bazena hidroelektrarne Krško preselile drugam, največ višje proti Blanci in Sevnici, nekaj pa zagotovo tudi nižje - proti Brežicam. Zato skušajo zdaj te nadomestiti z novimi. Tudi s krapi, saj bo Sava zdaj bolj mirna. Ob tem Zidarič dodaja: "Vložil bomo več kot dve toni rib, in sicer tono pa pol krapov in pa 700 do 800 kilogramov belih vrst rib, kot so podusti, platica, mrena in klen."

Ribiči brestaniške ribiške družine, ki skrbijo tudi za rečno območje Save (to meri kar 132 ha) in njenih pritokov v krški občini, so prepričani, da se bo s povečanjem vodnih površin ob gradnji hidroelektrarn povečalo tudi število rib, verjetno pa bo njihov sestav postal drugačen. Kakšen bo, še ne morejo zanesljivo napovedati, saj študije še potekajo, poleg tega pa se nekatere ribe hitro privadijo na spremenjene življenjske razmere.

Za MMC Goran Rovan, Televizija Slovenija