Občine v spodnjem Podravju, ki so jih močno prizadele katastrofalne poplave v začetku lanskega novembra, so najnujnejšo sanacijo škode izvedle takoj po poplavah. V te ukrepe so bili vključeni predvsem koraki za zagotavljanje normalnih bivanjskih razmer prizadetim občankam in občanom, zdaj pa že nekaj časa čakajo tudi na program sanacije, ki ga pripravlja država. Župan Gorišnice Jožef Kokot, ki je razočaran nad počasnim potekom sanacije, je na okrogli mizi, kjer so skupaj z občani razpravljali o sanaciji površin, pojasnil, »da so mu na državni ravni obljubili sanacijski program do konca prihodnjega meseca, a za zdaj še ni nobenih informacij, kaj bo ta sanacijskim program vseboval«.

Ob tem pa prebivalce območij ob Dravi ne skrbi le počasen potek saniranja močno prizadetih območij, strah, ki je iz dneva v dan večji, povzročajo tudi letos obilne snežne padavine. »Naše občane zanima, kako se bodo odgovorni lotili sanacije in kako bodo preprečili ponovno poplavljanje reke? Bojim se, da bomo v primeru hitre odjuge in tajanja ogromne količine snega, na našem območju spet poplavljeni,« še dodaja Kokot, ki ob tem ob možnosti izvajanja preventivnih ukrepov s prstom krivde kaže na okoljevarstvenike, ki po njegovem v preteklosti niso dovolili posegov v strugo reke Drave in so s tem posredno pripomogli k tako hudim jesenskim poplavam.

»Da si mi nikakor ne želimo posegov v strugo Drave, ne drži! Z zaraščenimi sipinami, zasipanimi stranskimi rokavi se okoljevarstveniki ne strinjamo, tega si mi želimo, in ker takšno stanje ni dobro, tudi mi mislimo, da je ukrepanje nujno,« pa je županu odgovorila predstavnica Zavoda za varstvo narave Simona Kaligarič, ki še dodaja, da se struga zarašča zato, ker je večino časa suha.

Iskanje odgovora na vprašanje, kdo je kriv, da je bilo vzdrževanje vodotokov v preteklosti neprimerno, ne bo prineslo rešitev, ki so nujne, to so ugotovili tudi zbrani krajani v Gorišnici. Ti so že iskali tudi načine, kako preprečiti morebitno vnovično poplavljanje, a kot rečeno, bo veliko zdaj odvisno od poteka sanacijskega programa.

Svoj del sanacije pa že izvajajo v Dravskih elektrarnah Maribor, saj jim je deroča Drava močno poškodovala hidroelektrarno Formin, ki od novembra ne obratuje. Ob popravilu hidroelektrarne se po besedah direktorja elektrarn Viljema Pozeba zdaj trudijo tudi sanirati odvodni kanal. »Prvi cilj je, da se zagotovi normalna pretočnost odvodnega kanala, ves material, ki se je nabral – gre za približno 700 tisoč kubičnih metrov gramoza, zemlje in dreves – bomo najprej skušali utrditi v brežine, potem pa vrniti material, ki je ostal, v kanal.«

Pretočnost kanala je bistvena za nižanje nevarnosti poplav, prav tako bistvena pa bo sanacija stare struge reke Drave. Tu so se tako prizadeti kot predstavniki občine in okoljevarstveniki strinjali, da si ne smejo več nagajati in v ospredje postaviti interesa in varnosti ljudi, tudi če bo na ta račun kakšno ptičje gnezdo manj.