Otilija Gebauer je bila vrsto let učiteljica v Šentjerneju. Ker sama ni imela otrok, je gospodarsko poslopje, ki je bilo zgrajeno leta 1829, sredi prejšnjega stoletja prodala sosedoma Petru in Nežki Selak. Zdaj pa sta njun sin Janez in vnuk Jani v njem uredila vinsko klet, ki so jo poimenovali kar Vinoteka Otilija. Že prej so namreč domačini radi rekli, da gredo k Otiliji, ko so jih Selakovi povabili na kozarec cvička.

Gospodarsko poslopje, staro več kot 150 let, so Selakovi temeljito obnovili, in to tako, da so ga ohranili skoraj takšnega, kakršen je bil. Pred vhodom v vinoteko sta razstavljena stara vinogradniška oprema in kmečko orodje, na lepo urejenem dvorišču pa kraljuje velik petelin, ki je narejen iz kmečkega orodja. V njej so razstavljeni še številni petelini, narejeni iz gline, stekla, lesa, kovin, blaga in drugih materialov. Janez Selak pravi, da je zbirka petelinov nastajala kar četrt stoletja, veliko jih je sam kupil, še več pa dobil od prijateljev. Ob tem dodaja: »V zbirki petelinov je zdaj več kot 500 primerkov različnih petelinov. Ti petelini prihajajo z vsega sveta, od Jamajke, Nove Zelandije, Češke, Poljske, seveda jih je največ iz nekdanje Jugoslavije, precej pa je tudi ruskih petelinov, ki so mi jih prinesli naši ljudje, ki so tam delali. Zelo ponosen sem tudi na album s 350. razglednicami, seveda so vse s podobo petelina, ki je simbol Šentjerneja.«

V vinoteki Otilija pa družina Selak poleg svojih vin predstavlja tudi vina štirih šentjernejskih vinogradnikov – vinogradništva Štemberger, vinogradništva in trsničarstva Martinčič, sadjarske in vinogradniške kmetije Karlovček in vinske kleti kartuzije Pleterje. Ti poleg cvička in modre frankinje predstavljajo še druga vina, predikate, penine, likerje. Vse je mogoče tudi poskusiti in kupiti. Gregor Štemberger zatrjuje, da so se vsi z veseljem odzvali povabilu, čeprav imajo svojo klet nedaleč stran, in pojasni: »Nas so povabili in smo bili takoj vsi vinogradniki sklepčni, da vsi sodelujemo v tej vinoteki. Šentjernejčani se radi družimo in sodelujemo in smo kot eno. Mislim, da to lahko koristi vsem in bomo vsi imeli od tega kakšno korist.«

Petelinje gnezdo, kot Šentjernejčani imenujejo Selakovo klet, pa ponuja še eno zanimivost. To je zbirka glasbil, ki jo je ustvaril zdaj že pokojni dirigent tamkajšnjega pihalnega orkestra Mladen Škrbič. Janez je namreč glasbenik in pri šentjernejski godbi igra že vse od ustanovitve. Razstavljena glasbila pa je Janezu po očetovi smrti podaril zbirateljev sin. O zbirki Janez pove: »Glasbila prihajajo z vsega sveta in jih je je skoraj 200. Tako so tu indijska glasbila, pa ameriška, celo iz južne Amerike, Brazilije, nemške citre, ruska balalajka, ameriški bendžo, bisernice, tamburice, harmonike, trobente in še marsikaj, skratka glasbila iz vsega sveta. Na kratko je predstavljen tudi naš pihalni orkester in še kaj bi se našlo iz naše bogate zgodovine. Večina glasbil je seveda tudi uporabnih in se da nanje tudi zaigrati.« Seveda zna Janez o vseh teh predmetih in še o čem tudi marsikaj zanimivega povedati. Ob predhodni napovedi Selakovi poskrbijo tudi za kulinarične dobrote, vse od narezkov do svečanih kosil, tako da je obisk vinoteke Otilija res pravo doživetje. Medse pa lahko sprejmejo kar 40 obiskovalcev.

Da pripada osrednje mesto v vinoteki petelinov, seveda ni slučajno, saj je petelin zaščitni znak Šentjernejčanov. Janez Selak o njem iskrivo pove: »Petelin je nam Šentjernejčanov v srcu in v duši, petelina imamo v grbu. Je pa petelin simbol ognja, plodnosti, bojevitosti in mi Šentjernejčani smo tudi nekaj takšnega.«

Goran Rovan, TV Slovenija