Gre za zasebno zbirko, kjer si obiskovalci lahko ogledajo živali afriške divjine, slovenskih gozdov in severno ameriške stepe.

Lovski muzej Polovič stoji v kraju Sela pri Dobovi. Odprt je bil leta 2000 in predstavlja edinstveno zasebno zbirko, kjer si lahko obiskovalci ogledajo več kot 50 različnih živali z vsega sveta. Te so razdeljene geografsko in predstavljene na svojevrsten način. Gre za zasebno zbirko Franca Poloviča starejšega, znanega podjetnika, ki je uspel v tujini in potem uspešno podjetniško pot po letu 1990 skupaj z družino nadaljeval v domačem kraju. Franc Polovič je bil rojen leta 1929 v vasi Gaberje pri Dobovi in je pred dvema letoma umrl star 83 let. Zato zdaj za njegov lovski muzej, ki se razprostira kar na tisoč kvadratnih metrih, skrbi njegova vnukinja Sarita ob pomoči drugih družinskih članov.

Za njenega starega očeta Franca Poloviča je bil lov še posebna strast, ki se ji je veliko posvečal predvsem v zadnjih letih življenja. Zato je večkrat odpotoval po svetu in tudi v številne kraje v nekdanji Jugoslaviji. Od tam je prinesel vrsto trofej, ki so zdaj razstavljene v muzeju. V njem so samo živali, ki jih je v tridesetih letih uplenil Franc Polovič starejši. Prej so bile te po vsej hiši in drugih prostorih, zato se je na prigovarjanje prijateljev iz zelene bratovščine in domačih odločil, da zgradi muzej. In v njem je res kaj videti, od žirafe, slonov, leopardov do bizona in tibetanskega jaka. Njegov sin Franc Polovič mlajši je tudi sam lovec, vendar se s takšnimi trofejami ne bo mogel nikoli pohvaliti. O očetu govori spoštljivo in z zanosom: "Bil je res zelo strasten lovec. Ure in ure je preživel v gozdu in čakal na živali, tudi v Afriki, kjer je bil kar trikrat, bil je v Severni Ameriki, bil je na Švedskem, bil je v Kanadi. To sta bili njegova velika ljubezen in strast, ki se ji je rad predajal. Žal te strasti ni prenesel name, saj sam bolj malo hodim na lov, ko pa grem, raje opazujem živali in jih ne streljam." Sin pravi, da bodo zdaj v muzeju uredili še njegovo spominsko sobo.

Lovski muzej, ki ni edinstven samo pri nas, ampak tudi v svetu, je odprt samo za najavljene skupine. Sarita Polovič pravi, da prihajajo predvsem šolarji, otroci iz vrtcev, lovska društva in tudi razna upokojenska društva. Prihajajo tudi posamezniki, ki so jim živali ljube. Ob tem pravi: "Muzej je namenjen vsem tistim, ki jih zanimajo divje živali in pa lov kot ohranjanje ravnovesja v naravi, zato smo se pri nas potrudili, da na drugačen način prikažemo bogastvo divjine. Ogledi so vodeni za skupine nad 10 ljudi z vnaprejšnjo najavo." Moramo pa povedati, da imajo Polovičevi ob muzeju na sedmih hektarih gozda tudi oboro, v kateri pa si lahko obiskovalci ogledajo tudi žive živali, tako jelene, jelene lopatarje kot muflone.

Franc Polovič je bil velik podjetnik in strasten lovec
Življenjska pot Franca Poloviča starejšega se je začela leta 1929 v vasi Gaberje pri Dobovi, kjer je preživljal svoja otroška leta skupaj s starši in sestrama. Med drugo svetovno vojno je bil izseljen v nemško Šlezijo. Že kot najstnik je moral prevzeti skrb za družino, saj je izgubil očeta. Po končani vojni se je skupaj z družino vrnil v rodni kraj. V skrbi za družino in obnovo doma pa je v sebi odkril tudi trgovsko žilico, saj je bil uspešen v vseh dejavnostih, ki se jih je lotil. Nekaj let je delal v Nemčiji, v domačem kraju je zgradil hišo in ustanovil svoje prvo podjetje FRAPO, ki se je ukvarjalo z izvozom mešanega blaga iz Nemčije v takratno Jugoslavijo.

V letu 1990 je skupaj z vnukom Aleksandrom ustanovil podjetje AFP, ki je vrsto let zastopalo priznano športno blagovno znamko Adidas za Slovenijo in Hrvaško. AFP se je uspešno razvijal in dosegal zavidljive poslovne rezultate. Iz trgovine na veliko se je preusmerilo v maloprodajo in odprlo deset trgovin Prva liga po Sloveniji. Kupil je tudi polovični del podjetja Lisca iz Sevnice, ga potem prodal in denar namenil za nakup podjetja Stilles, prav tako iz Sevnice.

Kot uspešen in odgovoren poslovnež pa Franc Polovič ni pozabil na svoje sokrajane, saj je veliko pripomogel k razvoju domačega kraja, tako z zaposlovanjem ljudi iz okolice kot tudi s številnimi dobrodelnimi dejavnostmi. Redno je z donacijami pomagal Splošni bolnišnici Brežice in številnim društvom v občini - Lovski družini Dobova, Rokometnemu klubu Dobova, Pihalnemu orkestru Loče in Kapele ter drugim društvom. Za njegov prispevek k razvoju in dobrodelnost je prejel priznanja KS-ja Dobova in Občine Brežice.

Za MMC Goran Rovan