Poleg treh milijonov kohezijskih sredstev bo pol milijona prispevala še država, preostalo občina Vipava. Reka Vipava bo v zgornjem toku torej kmalu bistrejša in čistejša. Bojijo pa se, da bodo zato žepi Vipavcev vse bolj plitvi … Država namreč z novo uredbo malim občinam nalaga plačilo amortizacije le v 30 letih - kar je za okoljske naložbe na razprostranjenem podeželju nesprejemljivo. Položnice za omrežnino bodo na račun čistejšega okolja za vaška gospodinjstva tako krepko višje. Vipavski župan Ivan Princes zato poslance poziva k razumu. Upa na spremembo zakonodaje, ki bo podeželju omogočila vsaj dvakratno podaljšanje amortizacijske dobe. Pravzaprav za toliko, kot je veljalo pred to zadnjo nerazumno spremembo državne uredbe.
Čistejša reka čez dve leti
V Vipavi že gradijo novo kanalizacijsko omrežje, ki bo komunalne odplake odvajalo do nove čistilne naprave. Več kot devet kilometrov bo novih cevi, več kot tristo prebivalcem bo omogočena nova priključitev na javni kanalizacijski sistem. Za novo čistilno napravo pa so pripravljalna dela šele v teku. Branko Potočnik iz družbe CID-Čistilne naprave, d. o. o., iz Kopra, ki bo glavni izvajalec del, pravi: »Tu gre za novo tehnologijo, za priraščeno biomaso na mobilnih majhnih nosilih, ki so v bazenih. Ta naprava bo predvsem za komunalne odplake, njena zmogljivost je šest tisoč enot, končali jo bomo v dobrem letu dni. Potem sledi le še priključitev celotnega novozgrajenega kanalizacijskega omrežja na napravo, ki jo bomo zgradili tik ob zdajšnji, ki jo Vipava že ima, pa vsem potrebam kraja ne zadostuje več.« Celotno naložbo morajo dokončati do leta 2015, torej bo od takrat Vipava v zgornjem toku vendarle tekla čistejša.
Stara čistilna naprava ostaja
Nova čistilna naprava bo prečiščevala komunalne odplake Vipave in Podnanosa, stara čistilna naprava tik ob njej pa ostaja namenjena predvsem industrijskim odplakam. Božidar Lavrenčič, višji svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor na vipavski občini, razlaga: »Stara čistilna naprava ima celo več enot, kot jih bo imela nova. Stara je dimenzionirana za deset tisoč enot, nova za 6 tisoč. Toda ko so bile špice v našem Agroindu – v vinski kleti in mlekarni, torej v času trgatve ali največje proizvodnje mlečnih izdelkov – stara čistilna naprava ni zmogla sprejemati vseh odplak. Takrat se je vanjo zlivalo vse – komunalne in industrijske odpadne vode. Zato bo po izgradnji in priključitvi sosednje nove čistilne naprave, naša stara čistilna namenjena izključno industrijskim odplakam. Tako bomo brez skrbi tudi v prihodnjih mesecih, ko Italijani napovedujejo ponoven zagon nekoč naše mlekarne. Napovedujejo predelavo precej več mleka, kar 80 tisoč litrov na dan. V zdaj še zadružni vinski kleti pa upamo, da bo grozdja vse več, tako da bo Agroind zagotovo potreboval to našo staro čistilno napravo.«
Vipava se bo zadolžila
Vse te okoljske naložbe bo vipavska občina speljala z evropskim denarjem, sama pa se bo morala tudi zadolžiti. Ivan Princes, vipavski župan, ki občino vodi že vse od njenega nastanka leta 1991, pravi: »Prvič v zgodovini naše občine se bomo zadolžili – in sicer za 900 tisoč evrov. Svetniki so me podprli, kajti tu ne gre le za naložbo v čistilno napravo in kanalizacijo, ampak še za dokončno obnovo dvorca Lanthieri in ureditev starega vaškega jedra v Podnanosu. Za vse te tri ogromne naložbe smo pridobili precej evropskega denarja, več kot polovico bo nepovratnih sredstev, vendar moramo drugo prispevati sami. Če imamo zagotovljene porabe in izvirnih dohodkov v našem proračunu za 4,8 milijona evrov, bo proračun za prihodnje leto zaradi teh naložb težak kar 12 milijonov evrov. Torej bo skoraj trikrat večji, kot imamo sicer zagotovljenih dolivov. Toda priložnost za nepovratni denar se je ponudila, mi smo jo zgrabili, pripravili vso dokumentacijo – ob vsem tem se zavedamo, da bomo na drugih področjih v tem času morali zategovati pas.«
Prav pri okoljski naložbi pa vipavski župan opozarja na denarne pasti, ki jim jih je nastavila država z novo uredbo o obračunu omrežnine oziroma amortizacije kanalizacijskih vodov … "Ker smo pridni pri črpanju evropskih sredstev - bodo naši občani zdaj morali plačevati tudi evropski dolg!" se jezi Princes.

Položnice bodo višje
Župan opozarja na nerazumljivo državno uredbo, ki je amortizacijo za kanalizacijske vode in druge okoljske naložbe znižala na 30 let. »Mi ne zmoremo tako velike naložbe amortizirati v tako kratkem času. Posledica bodo višje položnice ali pa celo izvršbe! Preračunajte letošnjih deset milijonov na 30 let za 5 tisoč prebivalcev, pa boste videli, kakšna položnica bo! Predvidevam, da bodo le naši poslanci uvideli to napako, ki so jo naredili!" upa župan.

Sprememba je bila pred sedmimi leti, ko so z uredbo amortizacijski čas skrajšali s 70 let na trideset – in to linearno za vso državo. "Pravilnik bi morali razdeliti na dva dela – posebej za podeželje in posebej za velika mesta. V eni mestni stolpnici lahko živi toliko ljudi, kot v celi naši razpotegnjeni vasi. In kako naj zdaj amortizacijo enakovredno obračunajo v mestu in na podeželju?" se sprašuje Princes.

Če poslanci ne bodo spremenili zakona, če za podeželje ne bo amortizacija raztegnjena na 70 let, tako kot je bila pred časom, potem bodo Vipavci sicer imeli čisto reko Vipavo in urejeno vaško kanalizacijo – toda v nabiralniku bo vsak mesec krepko višja položnica … Je to prispevek k čistejšemu okolju?!?

Besedilo in foto: Mojca Dumančič, TV Slovenija