Gre za prvi večji napad volkov na tem območju. Lastniki drobnice so preživele živali popoldne prepeljali v dolino.

Niko Bajc, lastnik drobnice, je vidno pretresen pokazal fotografije današnjega pokola: "Kot vsak dan, sem tudi danes zgodaj popoldne prišel na Lipe, da bi preveril svojo čredo koz. Med njimi je precej brejih in vsak dan sem čakal mladiče. Ko sem se približeval naši ogradi, me je najprej presenetila izjemna tišina. In potem sem videl krvavo razdejanje. Dvanajst koz je bilo popolnoma razmesarjenih. Breje koze so imele razparane trebuhe. Grozljiv pogled ... Še vsaj deset koz pa je bilo tako ranjenih, da sem moral poklicati veterinarja, da jim skrajša muke. Nekaj mladičev še pogrešam – po moje so jih klavci odvlekli v gozd. Ni besed, s katerimi bi lahko opisal to morišče. Vse krvavo. Grozno!"

Pašnik je bil varovan
Lastnik drobnice je toliko bolj pretresen, ker je bil prepričan, da je njegova žival dovolj dobro varovana. Pašnik je namreč ograjen z visoko ograjo, opremljen je z električnim pastirjem. "Očitno plenilcem ne elektrika in ne ograja ne predstavljata ovire. Ker nikjer v celotni obori nisem našel luknje, so volkovi očitno ograjo kar preskočili in si privoščili morilski ples." Seveda je Bajc takoj poklical veterinarja, da je pregledal ranjene živali. Nekaj jih je moral evtanazirati, nekaj pa so jih odpeljali na zdravljenje v dolino v domačo stajo. "Težko verjamem, da bodo preživele," zmajuje z glavo Bajc. Na Nanos so prišli tudi inšpektorji, lovci, gozdarji ... Po prvih ocenah je bil na delu trop volkov, dokončna potrditev – kdo je bil plenilec – pa bo jutri, ko bodo znane analize brisov ugrizov na pokončanih živalih. Jutri bodo tudi konkretnejše številke o škodi.

Vso drobnico so do večera umaknili v dolino
"Edini, ki je nedotaknjen preživel ta pokol, je kozel. Na njem ni niti praske. Vse ostale živali v čredi so – ali mrtve ali hudo poškodovane. Kozla sem skupaj s poškodovanimi kozami takoj natovoril in prepeljal v dolino. Ko so sosednji pastirji oziroma lastniki čred drobnice videli, kaj se je zgodilo pri nas, so tudi oni žival zbrali, natovorili in odpeljali z Nanosa. Lovci namreč pravijo, da se volk vrača na prizorišče pokola. Nihče noče več tvegati," je še povedal Bajc. Točne informacij, kdo je klal na Nanosu, bodo sicer znane jutri, že danes pa so si skorajda vsi – od lovcev do gozdarjev - enotni, da je to delo volčjega tropa. Volk je na Nanosu (znova) prisoten že več kot desetletje, toda do zdaj poročil o večji škodi zaradi te zveri na Nanoškem območju ni bilo.

Na Nanosu živi le en trop volkov
Zvečer smo poklicali raziskovalca na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, dr. Miho Krofla. Dejavno je sodeloval v projektu SloWolf, ki se je iztekel pred dvema letoma. Krofel je eden največjih poznavalcev volkov pri nas. Povedal je, da se je volk na Nanosu naselil leta 2003. Pobočje Nanosa in sosednje Trnovske planote (predvsem Čavna) obvladuje en sam volčji trop. Krofel je razložil: "Volkovi so teritorialni, na vsakem teritoriju je le en sam trop. Pravzaprav volkovi sami nadzorujejo svojo številčnost. V tropu je lahko en sam volčji par, največ pa je do deset primerkov te živali na enem teritoriju. Območje, ki ga trop 'nadzoruje', je veliko do 40 tisoč hektarjev. Pred nekaj leti je 'primorski' volčji trop obvladoval teren od Nanosa do Vremščice, torej tudi čez avtocesto. Zdaj imamo že dva 'primorska' tropa - eden je prisoten na Vremščici, drugi na Nanosu in Trnovski planoti."

Volk lovi divjad, napadi na drobnico izjema
Krofel pravi, da se volk praviloma prehranjuje z divjadjo na svojem teritoriju – torej z divjimi svinjami, jelenjadjo in srnjadjo: "Napadi na domačo drobnico so bolj kot ne izjema. Koze ali ovce mu zadišijo le, če zlahka pride do njih." Domačini pritrjujejo, da do zdaj večjih napadov volka na tem območju res ni bilo. Kaj se je zgodilo, da je danes tako množično plenil, jim ni jasno. Dejstvo pa je, da je zverjad za seboj pustila pokol ...

Volk je zaščiten, toda mogoče so izjeme
Krofel je še povedal, da je volk pri nas resda zaščiten – toda mogoče so izjeme. Izjemen odstrel je dovoljen od leta 1999 – različno od leta do leta. "Od nič pa do tretjine volčje populacije, lahko pomeni izjemni odstrel," razlaga Krofel. Sicer pa je po njegovih ocenah v Sloveniji od 40 do 50 volkov. "Zadnji monitoring, zadnje štetje je bilo leta 2012. Ta podatek torej drži za tri leta nazaj. Žal zadnji dve leti nimamo več monitoringa volčje populacije pri nas. Prav zdaj pa sami končujemo štetje, rezultati bodo znani kmalu."

Mojca Dumančič, TV Slovenija
Foto: Niko Bajc mlajši