Vsako pomlad, večinoma na postajališčih ob pomembnejših slovenskih cestah, vzniknejo številne stojnice, kjer kmetje prodajajo svoje pridelke in izdelke. Več let so bile največji prodajni hit "Briške češnje," ki pa so se jim v zadnjih letih pridružile tudi jagode "iz Podbočja". Lokalni oz. slovenski izdelki so že nekaj časa propagandna mantra največjih trgovcev, zato ni nič nenavadnega, da jih posnemajo tudi obcestni prodajalci. Številnim najbrž niti ni nerodno, da pri tem zavajajo kupce.

Vendar ne gre za le za posamične goljufe, temveč naj bi obstajale, kar cele združbe, ki služijo, ne le na račun naivnosti potrošnikov, temveč tudi zaradi nizkih kazni, ki jim jih lahko izrečejo pristojni inšpektorji.

Uvoz češenj iz Italije in Španije
Združenje briških sadjarjev je po poročanju Radia Koper opozorilo, da na desetih kmetijah s češnjami prekupčujejo tako, da jih kupujejo na velikih italijanskih ali španskih tržnicah ter jih v Sloveniji prodajajo za briške.

"Mi poznamo te ljudi, tudi inšpekcija pozna te ljudi, samo nima nobenega ukrepa. Tudi na ministrstvu smo bili in izpostavili problem. Obljubili so nam, da ga bodo nekako rešili. Smo dali pobudo, da bi ob cestah prodajali samo kmetje, določen procent teh prekupčevalcev bi se tako izločilo. Na Hrvaškem so ta ukrep sprejeli in se je dobro prijel," je za Radio Koper povedal Radovan Jelina iz združenja briških sadjarjev.

Češenj le za dva, tri dni
"Vse slovenske češnje, glede na povpraševanje, lahko pokupimo v dveh, treh dneh. Češnje iz Goriških brd pa se prodajajo celo pomlad," pravi slovenski varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek.

Uprava za varno hrano ima, kot poudarja, v svojem registru pridelovalcev čisto vse slovenske pridelovalce češenj, jagod in drugega sadja. Tako lahko pri vsakemu prodajalcu, ki promovira in prodaja slovensko sadje, preveri njegovo poreklo. Po slovenski zakonodaji pa lahko kmetijske pridelke prodajajo zgolj člani kmetijskega gospodarstva. Drugače pa mora imeti prodajalec neko pravno obliko, kot s.p. ali d.o.o.

"Uprava za varno hrano lahko preverja tudi poreklo sadja, tudi preko masnih bilanc, in ima možnost vpogleda v finančne transakcije prodajalcev," pravi. Poslovanje s Španijo je najbrž precej sumljivo, če se nekdo ne ukvarja s prodajo španskih pridelkov.

Po njegovem mnenju bi morali povečati nadzor nad količinami pridelka, še posebej pri jagodah in češnjah, kjer je največ zavajanja potrošnikov. "Če neka kmetija v nasadu pridela zgolj tono češenj, jih več ne more imeti. Dogaja pa se, da nato vsi prodajajo sadje iz ene same kmetije, kot se je dogajalo pri prvih jagodah, ko so vsi prodajali jagode iz Podbočja od istega pridelovalca, ki tedaj sploh še ni imel rdečih jagod," položaj opisuje varuh prehranske verige.

Inšpektorji za varno hrano po njegovem mnenju sicer temeljito pregledujejo občasne prodajalce sadja. Toda kazni so tako nizke, da se po njegovih besedah nekateri malodane norčujejo iz njih. Zaslužki goljufov so namreč neprimerljivo višji, kot je nekaj sto- ali tisočevrska kazen.

Opozorila potrošnikom
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prav tako opozarja potrošnike, naj bodo pozorni pri nakupu sadja in zelenjave, ki se v tem obdobju pojavlja v prodaji na tržnicah ali na drugih prodajnih mestih kot sezonski lokalni pridelki.

Potrošniki naj bodo po njihovem nasvetu pozorni na poreklo in naj od prodajalca zahtevajo vse informacije in dokazila, da gre za resnične navedbe oz. poreklo. V primeru suma pa naj obvestijo inšpektorje ali upravo za varno hrano.

Razvrednotnje slovenskih kmetov
"Na KGZS-ju obsojajo tovrstne poskuse zlorab zaupanja potrošnikov do domače oziroma lokalno pridelane hrane, saj se s tem razvrednoti prizadevanja vseh tistih kmetov in kmetic, ki pošteno in v resnici ponujajo kupcem prave dobrote slovenskih kmetij. KGZS prav tako ugotavlja, da se vse večkrat pojavljajo ponudniki kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki ne prodajajo na domačem naslovu, ki niso ustrezno registrirani ali pa prodajajo na mestih, ki niso primerna za prodajo," pa o kršiteljih menijo na kmetijsko-gospodarski zbornici.