Prebežniki še kar naprej prihajajo v našo državo - še vedno z vlaki do železniške postaje v Dobovi, od koder jih zdaj z mestnimi avtobusi pripeljejo do sprejemnega centra za begunce, poimenovanega Stara livarna. Tam jih pregledajo, popišejo, oskrbijo s hrano, pijačo in oblačili. Čeprav policija ne vodi posebej statistike, pa je mogoče opaziti, da je med begunci že skoraj tretjina otrok. Zato se je prostovoljcem v Dobovi zdaj pridružil tudi slovenski Unicef.

Po dogovoru bodo strokovnjaki slovenske fundacije za Unicef v prihodnjih 14 mesecih ob upoštevanju potreb na terenu Sloveniji nudili pomoč. Zato je v dobovskem sprejemnem centru Unicef že uredil manjši prostor, kjer lahko otroci beguncev prijazneje pričakajo nadaljevanje njihove poti. Tomaž Bergoč, izvršni direktor slovenske fundacije za Unicef, o tem pravi: "V teh nekaj urah, ki jih preživijo begunci in migranti v Sloveniji, na tem prostoru jim želimo omogočiti malo normalnosti, da se malo sprostijo, da se poigrajo. Ampak na ta način se tudi lahko ugotovi, ali kdo doživlja stisko in ali potrebuje dodatno strokovno pomoč. Tako jih napotimo do zdravnika, poiščemo kakšen kos obleke ali obutve, plenice in podobno. Na ta način namreč laže opaziš, da je otrok bolan, da potrebuje zdravnika, saj v postopku sprejema poteka vse hitreje. Zato skušamo mi tudi na vse načine pomagati, da so otroci čim bolje preskrbljeni."

Za otroke skrbijo posebej za to usposobljeni in izbrani skrbniki, ki so z njimi zgolj čez dan. Ana Pšenica je med njimi že od vsega začetka in pravi, da ima samo pozitivne in lepe izkušnje. Ker deluje Unicef že v drugih državah, skozi katere prihajajo ti otroci, že vedo, kaj jih čaka v prostoru Unicefa. Ob tem dodaja: "Izkušnje so res pozitivne, otroci se izredno radi igrajo. Res se vidi, kako jim je na ta način nekako vrnjeno otroštvo, sestavljajo, barvajo pobarvanke, rišejo. Tako da se res vidi v njihovih očeh in nasmehih, kako res uživajo. Vsi delavci, ki delajo tukaj, imajo ogromno izkušenj z delom z otroki, prav tako so pa šli skozi naše izobraževanje, kjer so dobili še dodatna znanja in veščine, kako delati z otroki begunci."

Pri delu jim pomagajo tudi prevajalci. Med njimi je tudi Mustafa Mohamed, ki zatrjuje, da zaradi jezika ni večjih težav, saj se znajo otroci tudi neverbalno sporazumevati. Sam obvlada več arabskih jezikov, so pa tudi težave, saj Sirci na primer ne govorijo zgolj enega jezika. Vendar jezik zagotovo ni težava, tako da delo v Unicefovem kotičku poteka mirno. Na ta način razbremenijo tudi starše, ki imajo običajno po več otrok in si tako lahko vsaj malo oddahnejo.
Za zdaj deluje slovenski Unicef po dogovoru z vlado zgolj v dobovskem sprejemnem centru, že kmalu pa naj bi začeli delo tudi v Šentilju. V Unicefu zatrjujejo, da bodo za otroke beguncev skrbeli, dokler bo to potrebno. Unicefova posebna koordinatorka za področje prebežnikov Evropi Marie-Pierre Poirier je ob podpisu dogovora z vlado poudarila: "Otroci na begu so predvsem otroci. Potrebujejo varen prostor in čas za igro, počitek po naporni poti, ustrezno prehrano ter toplo zavetje pred mrzlo zimo. Unicef bo v sodelovanju s slovensko vlado in partnerskimi organizacijami zagotavljal potrebno oskrbo, ki jo otroci potrebujejo na poti do želene države."

Goran Rovan, TV Slovenija