Okoljevarstveno soglasje za HE Brežice je postalo pravnomočno. Marca HESS pričakujejo še dolgo pričakovano gradbeno dovoljenje za začetek gradnje četrte HE v spodnjesavski verigi.

HE Brežice, predzadnja v verigi petih HE na spodnji Savi se bo s precejšnjo zamudo le začela graditi. Temeljni kamen za to, danes največjo novo naložbo v Sloveniji - stala bo 291 milijonov evrov - naj bi predsednica vlade Alenka Bratušek položila predvidoma čez mesec dni, ko se bodo v Brežicah začela pripravljalna dela in preusmeritev reke Save. Gradnja brežiške HE z nazivno močjo 45 MW, ki bo v slovenski elektroenergetski sistem prispevala približno en odstotek letne proizvodnje električne energije, naj bi bila dokončana konec leta 2017. Seveda če bo vse potekalo brez zapletov, ki so bili zdaj vzrok za že triletno zamudo.

Okoljevarstveno soglasje za HE Brežice je po objavi v Uradnem listu že pravnomočno, družba HESS, ki je 17. februarja podala tudi vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, pa ga pričakuje v marcu, ko naj bi s položitvijo temeljnega kamna tudi uradno začeli graditi to hidroelektrarno. Zdaj se v Brežicah končuje rušenje nekdanje klavnice, saj bo tam nastalo gradbišče HE Brežice. Pripravljalna dela, za katero že imajo izbrane izvajalce – CGP, Kostak, RGP, so ocenjena na 6,6 mio. evrov. Bogdan Barbič, direktor družbe HE na Spodnji Savi, je zadovoljen, da so vsi najpomembnejši postopki zdaj končani in bodo končno začeli graditi. Ta naj bi po revidiranih ocenah iz leta 2008 stala 126 mio. evrov, na HESS-u pa upajo, da bo celo nekoliko cenejša. Barbič napoveduje: "Ocenjena vrednost te HE je zdaj približno 118 mio. evrov. Za zdaj imamo podpisanih že skoraj polovico pogodb, dva razpisa sta v teku, tudi za jezovno zgradbo, drugi bodo objavljeni še letos. Viri financiranja za energetski del za letošnje leto so zagotovljeni, za naslednje leto pa se bomo začeli dogovarjati z Evropsko investicijsko banko za posojila. Ta je že odobren, zanj potrebujejo le še ustrezna jamstva."

Za gradnjo 10 kilometrov dolgega akumulacijskega bazena in preostale infrastrukture pa bodo potrebovali kar 173 milijonov evrov. In tudi za ta del vlagatelj – Javno podjetje Infra še nima zagotovljenega vsega denarja. Vojko Sotošek, direktor Infre, to priznava, pravi pa, da imajo za to še čas. In dodaja: "Denar za letošnje in prihodnje leto je zagotovljen, s predpostavko seveda, da bo teklo financiranje normalno kot zdaj pri MKO-ju, torej Vodnega sklada. V kratkem pa pričakujemo podpis pogodbe RS-a, ministrstva za finance in Evropske investicijske banke v odobrenem znesku 75 milijonov."

Za preostalih dobrih 82 milijonov evrov, ki jih še ne potrebujejo takoj, pa na Infri računajo, da bodo dobili iz vodnega in podnebnega sklada. Verjetno pa bodo potrebovali še kakšno posojilo, sicer te naložbe ne bodo mogli v roku dokončati.

Za MMC Goran Rovan