Vse več ljudi ugotavlja, da se je treba vračati k našim koreninam in naravnim materialom. Med temi sta tudi Janez Jordan in Petra Jazbec, ki sta odšla živet na podeželje, kjer sta v zaselku Svinjsko na obrobju sevniške občine kupila opuščeno domačijo. Po več letih sta z delom in izobraževanjem pridobila veliko znanja o tradicionalni gradnji, kakršno smo tudi pri nas uporabljali nekoč. Seveda ne zavračata tudi novih dognanj in materialov, zato sta ustanovila kmetijo Veles, na kateri skušata svoja načela trajnostnega življenja tudi udejanjiti.
Janez Jordan je po izobrazbi sicer diplomirani varnostni inženir, a se je vseskozi navduševal za tradicionalno naravno gradnjo, za kar ga je spodbudila tudi partnerica Petra, ki je po izobrazbi učiteljica. O tem pove: "Najina ideja je bila, da se naučiva to delati in da narediva svojo hišo iz naravnih materialov. Začela sva obiskovati različne delavnice in druga izobraževanja, da bi izvedela čim več. Seveda sva brskala tudi po spletu in predvsem tuji literaturi, saj domače o tem skorajda ni. Sam sem tudi sodeloval z več graditelji, ki se ukvarjajo s to gradnjo. Tako sem kot prostovoljec sodeloval s Kristijanom Zverom, ki je ustanovil podjetje Naravna gradnja. Pozneje sem se seznanil še z Antonom Pugljem in njegovo družbo Gnezdo, kjer sem si pridobil nova znanja in veščine predvsem na dodelavi ilovnatih ometov ter pri izdelavi tadelakta, stuccolustra ter barvanja z naravnimi barvami. Vse to se je potem zavleklo kar na sedem let, da sem prišel do znanja, s katerim se zdaj lahko lotim gradnje svoje in še kakšne naravne hiše."
S Petro, ki je prej živela v Krškem, spoznala pa sta se na potovanju na vlaku za Bližnji vzhod, imata že dva sinova Svita in Brina Jana, s katerima skušata udejanjiti načela trajnostnega življenja tudi v resničnem življenju. Tako družina veliko časa preživi zunaj na prostem. Pod kozolcem sta si uredila letno kuhinjo, imata lončeno peč, ki jima ogreva tudi vodo v banji za kopanje na prostem. Petra pravi, da ni dovolj, da zgolj živiš obdan z naravo, ampak moraš z njo tudi živeti, in dodaja: "To pomeni, da skušava čim več pridelati sama, da sva čim bolj samooskrbna, da pa stvari, ki jih na naši kmetiji še nimava, kupiva lokalno in potem sama predelava. Vztrajava pri tem, da svojima otrokoma prikaževa, da je fajn, da se splača živeti v naravi, z naravo, da ti narava veliko da." Svojo kmetijo sta poimenovala Veles. Veles ali Volos je bil namreč slovanski bog, ki je bil hkrati bog podzemlja in bog bogastva (obilja), obenem pa tudi bog živine in vojne in je lahko prevzemal podobo zmaja, kače, bika ali volka.
Janez se je že od otroštva, ki ga je preživel v Šentjerneju, navduševal za tradicionalno gradnjo z naravnimi materiali in je sodeloval pri gradnji že nekaj deset objektov. Povsod vgrajuje naravne materiale. Tako zna s slamo prekrivati strehe, postavlja lesene konstrukcije, specializiral pa se je za apnene in ilovnate omete, za zadnje tudi sam pripravlja mleto ilovico, menda edini pri nas. Njegova ilovica je lokalno izkopana, prezimljena, presejana in zapakirana. Testirana je za grobi in fini ilovnati omet. Zdaj z njo vzorčno obnavlja skedenj in pojasnjuje: "V hiši, ki je ometana z ilovico, imaš stalno vlago, ki je od 50 do 60%. Ilovica tudi nevtralizira vse neprijetne vonjave, sevanja, ni statične elektrike, dobro akumulira toploto, je dober konzervans, recimo za les." Poleg tega je prepričan, da je v takih hišah neka posebna klima, poraba energije pa bistveno manjša. Janez pravi, da se vse preveč pozablja, da je tak način gradnje tradicionalen. Zato se je povezal z Gospodarsko zbornico Slovenije ter prek njihove komisije pridobil certifikat, da njegovi izdelki in storitve, ki jih opravlja kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, sodijo v domačo obrt. Seveda skuša uporabljati zgolj naravne materiale, včasih pa poseže tudi po sodobnih, saj vse bolj ugotavlja, da tradicionalni materiali lahko znova postanejo sodobni in ne le naša zgodovina. Zato je njun slogan "Posodabljamo tradicijo".
V prihodnje se nameravata s Petro posvetiti svetovanju in izobraževanju tistih, ki so se odločili za tradicionalno gradnjo ali obnovo. Hkrati pa z nasveti in tudi izvedbo pomagati tistim, ki bi tudi sami radi živeli v hišah iz naravnih materialov. Janez pravi, da so delavnice enkratna priložnost, da se seznaniš z materiali in v praksi preizkusiš pridobljeno teoretično znanje. Delavnice želita pripravljati na kmetiji Veles ali pa tudi kje drugje, če bo zanimanje za to. Ob tem pa oba z veseljem ugotavljata, da je med nami vse več takšnih, ki se želijo vrniti k naravi, naravnim materialom in življenju v sožitju z naravo.
Goran Rovan, TV Slovenija
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje