Velikonočnica cveti približno tri tedne. Predsednik Turističnega olepševalnega društva Ponikva Zlatko Zevnik je dejal, da je glavna sezona za velikonočnico začetek marca, a ni več nič nenavadnega, če cveti že zadnji teden februarja, saj to ni več "velikonočna rastlina". Kot je povedal Zevnik, bodo zato naslednje konce tedna uredili dežurstvo v Boletini in usmerjali turiste, ki si jo bodo prišli ogledat, ter rastlino tudi zavarovali.

Zevnik je še pojasnil, da je v Sloveniji velikonočnico možno opaziti še na Boču nad Rogaško Slatino, vendar na tej lokaciji zacveti kakšen teden pozneje zaradi višje nadmorske višine, ki znaša okoli 900 metrov, medtem ko je v Boletini velikonočnica na približno 350 metrih.
Velikonočnica je v Sloveniji zavarovana in uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Občina Šentjur je rastišče v Boletini pred leti zaščitila z odlokom, urejeno pa je bilo v okviru projekta Life, poroča STA.

Velikonočnica je stepska rastlina. Najboljši pogoji za njeno rast so sončna, kamnita in suha travišča, apnenčasta ali prodnata tla ter svetli gozdovi. Sodi v rod kosmatincev. Rastlina je poraščena z nežnimi svilnatimi dlačicami. Cveti zgodaj spomladi, v polnem razcvetu pa je običajno v času velike noči. Po tej lastnosti je tudi dobila ime.

Cvet velikonočnice je sestavljen iz šestih vijoličastih cvetnih listov. Zeleni listi, ki so dva do trikrat pernato deljeni, se razvijejo po cvetenju. Plod je orešek z dolgim in kosmatim vratom. Velikonočnico oprašujejo čebele in čmrlji. Semena začnejo brsteti poleti in do konca poletja se že oblikujejo popki s cvetnimi listi. Dlakav ovoj ga ščiti pred zimo, kar omogoča cvetenje velikonočnice v zgodnjih pomladnih dneh.