Kot so sporočili z občine, sodi rudnik Sitarjevec med večja rudna nahajališča v Sloveniji, Litija pa je najverjetneje najstarejše slovensko rudarsko mesto. Rudnik skriva edinstvene limonitne kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese in cevkasti stalaktiti.

Strokovnjaki priznavajo, da sodi med najbogatejše opuščene rudnike v Evropi. Kapniki so med najhitreje rastočimi tudi v svetovnem merilu.

V rudniku najdemo več kot 60 vrst različnih mineralov. Najbolj sloveči so kristali cinabarita in cerusita, ki potrjujejo naravno dediščino Sitarjevca državnega pomena.

Znameniti srebrniki
V rudniku so kopali predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrovo, baritno in železovo rudo. Leta 1886 so v litijski talilnici iz sitarjevške rude prvič pridobili tudi srebro. V državni kovnici na Dunaju so tega leta zato izdelali znamenite spominske srebrnike, "litijske tolarje". Zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih obolenj rudarjev je rudnik leta 1965 prenehal obratovati.

"Rudnik Sitarjevec ni več samo spomin na pretekle čase. Ohranjamo ga kot dragoceno naravno vrednoto državnega pomena in zanimivo tehnično dediščino. V prenovljeni obliki služi turistično-izobraževalnemu namenu in predstavlja izziv za razvoj inovativnih raziskovalnih postopkov," je pojasnila znanstvena svetnica Geološkega zavoda Slovenije Tea Kolar Jurkovšek.