V letu 2010 je bilo po naših podatkih na Ruperč Vrhu za prodajo pripravljenih deset parcel. Zanimanje zanje je pokazalo osem Romov, in sicer vsi za nakup z obročnim odplačevanjem za obdobje petih let. V romskem naselju Šmihel je bilo za prodajo pripravljenih 18 parcel. Zanimanje za nakup je izkazalo 13 romskih družin; z izjemo ene so se vse odločile za obročno odplačevanje. Na postopke, povezane z načinom odplačevanja in prenosom lastništva, ter višino obroka takrat nihče od Romov ni imel pripomb, vendar se niso strinjali, da bi parcele kupili tudi Romi, ki niso prebivalci njihovih naselij. Težava se je pokazala tudi pri želji po nakupu več parcel skupaj, saj je imela vsaka romska družina pravico kupiti le eno parcelo.

Mateja Jerič z mestne občine (MO) Novo mesto je ob tem povedala, da je bila prodaja zemljišč Romom za MO negativna izkušnja. "Resnično smo želeli spodbuditi Rome k odkupu zemljišč, vendar so od šestih podpisnikov pogodbe samo trije odkupili zemljišče, medtem ko je bila s preostalimi pogodba prekinjena zaradi neplačevanja obrokov oziroma neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti," pojasnjuje Jeričeva.

Največji interes za odkup zemljišč so pokazali Romi v Šmihelu, vendar se pritožujejo, da je cena previsoka. "Cena v višini 14 do 17 evrov za kvadratni meter po našem mnenju ni previsoka, vendar verjamemo, da je za Rome brez prihodkov tudi ta znesek prevelik zalogaj," pravi Jeričeva. Po njenih besedah bo MO Novo mesto med pripravo stanovanjskega programa za Rome poskušal k sofinanciranju pritegniti tudi državo, saj občina sama ne bo mogla nositi bremena morebitnega znižanja odkupne cene za romske interesente. "Stane Baluh iz Službe za narodnosti podpira naše razmišljanje, da je treba narediti dober stanovanjski model za Rome. To pomeni, da bi Romi, ki so dovolj finančno sposobni, zemljišča odkupili, preostali pa bi jih lahko dobili v najem," pristavlja Jeričeva.

K plačilu simbolične najemnine bi jih spodbudili tako, da bi bilo morebitno neplačevanje sankcionirano z zmanjšanjem višine denarne socialne pomoči. Na MO-ju za zdaj še preučujejo različice omenjenega stanovanjskega modela. Ko bo strategija pripravljena, bo sledilo operativno delo po romskih naseljih v spremstvu predstavnika Romov, med katerim bodo interesentom podrobno predstavili možnosti, ki bodo na voljo. Na ta način bodo ugotovili želje in potrebe Romov ter se seznanili s številom potencialnih kupcev in najemnikov.

Eden prvih odkupiteljev občinskih parcel v naselju Šmihel je Bojan Tudija, ki je dejal, da postopek pridobitve gradbenega dovoljenja ni lahka stvar. "Toda če si lastnik, znaš ceniti svoje, zato boš znal ceniti tudi sosedovo," poudarja Tudija, ki meni, da postavljena cena kvadratnega metra zemljišča ni previsoka. "Romom, ki imajo možnost za odkup parcele, priporočam pridobitev lastništva, saj bo samo tako lažje živeti," še dodaja.

Obe naselji – Šmihel in Ruperč Vrh – imata urejen pravno-formalni status, razen ene hiše v Šmihelu. Na območju Ruperč Vrha živi 19 romskih družin, od tega 14 na svojih zemljiščih in pet na parcelah, ki so v lasti novomeškega MO-ja. Na območju Šmihela živi 28 družin, med njimi devet na svoji zemlji, druge pa na občinskih zemljiščih.