Brici se še vedno jezijo na preprodajalce, ki kupujejo češnje v Italiji ali Španiji in jih prodajajo kot briške. Nekateri so še posebej iznajdljivi. Manjši del češenj kupijo od briških kmetov, večino pa v tujini, nato pa vse prodajajo kot briške. Pristojna inšpekcija preganja tako imenovano zeleno mafijo, vendar očitno ne dovolj uspešno.

140 hektarjev češnjevih nasadov je v Brdih, kar pomeni približno 1.500 ton češenj. Premalo, da bi jih prodajalci od Primorske do Prekmurja prodajali kot briške, pove Matjaž Prinčič, terenski svetovalec na KGZ-ju Nova Gorica.

In kaj lahko naredijo potrošniki, če se želijo prepričati, da so res kupili briške češnje? Prinčič priporoča, da prodajalca vprašamo o izvoru češenj, o tem, kdo je pridelovalec. "Če je zadeva neustrezna, se zalomi pri tem podatku. Od boljših instrumentov je tudi shema izbrana kakovost, kjer pridelovalec gre v certifikacijo in s tem potrdi, da je pridelek višje kakovosti in slovenski," še dodaja Prinčič.

Briške češnje prodajali že, ko so bile v Brdih še rumene
Radovan Jelina, predsednik združenja sadjarjev v Brdih, svetuje kupcem, naj bodo pozorni na tablo s podatki, ki jo imajo njihovi člani, ko prodajajo češnje. Inšpekcija bi po njegovem mnenju morala aktivneje preganjati preprodajalce, tudi tako imenovano "zeleno mafijo".

"Če povem primer, že pred tremi tesni nas je prijatelj iz okolice Ljubljane poklical, da se prodajajo ob cesti briške češnje, tisti čas v Brdih niso bile niti še rumene. To sem prijavil na inšpekcijo. Ali so to prekontrolirali ali ne, pa nisem dobil povratne informacije."

Iz inšpekcije za varno hrano so sporočili, da so konec aprila začeli preverjati ponudbo sadja na stojnicah in tržnicah. Akcije še niso končali. Lani so največ nepravilnosti ugotovili pri tistih prodajalcih, ki imajo registrirane družbe z omejeno odgovornostjo. Od štiriindvajsetih pregledov so pri sedmih odkrili neustrezno poreklo, pri treh neustrezno sledljivost, pri šestih pa neustrezno označbo.