Župan Andrej Fištravec je zapisal, da lahko ministrica Vraničar pismo vzame kot prispevek k reševanju sistemskih težav, na katere je opozorilo že Računsko sodišče ob reviziji poslovanja 22 slovenskih občin v povezavi s tekočimi transferji.

Revizorji so namreč ugotovili, da dejanski zneski, ki jih občine izplačujejo za zakonske naloge, močno odstopajo od povprečne porabe, ki jo odraža povprečnina, in da je to temeljna težava sedanjega sistema določanja povprečnine.

"Dejstvo je, da korekcijski faktorji ne upoštevajo razlik v cenah storitev, ki se med občinami zelo razlikujejo, in razlik med dohodki plačnikov, na kar posamezne občine nimajo vpliva. Zato podpiramo prizadevanja Računskega sodišča in odločitev, da izvedejo revizijo sistema primerne porabe," je opozoril mariborski župan.

Zakon o financiranju občin po sedanji metodologiji izračuna razvitosti Mariboru priznava 80-odstotno sofinanciranje investicij iz državnega ali evropskega proračuna, a v realnosti po besedah Fištravca ni tako, saj prejmejo tudi le 40, 50 ali 60 odstotkov.

Maribor ima nižji standard od Ljubljane
Ljubljani na osnovi zakona o glavnem mestu pripadajo dodatna sredstva iz dohodnine, zato Fištravec vladi predlaga, da bi tudi Mariboru lahko pripadla dodatna sredstva na osnovi zakona o glavnem mestu vzhodne kohezije.

"Mariborčani smo že več let drugorazredni državljani. Stanje se iz leta v leto poslabšuje. Zakonsko obveznih nalog že nekaj let ne moremo v celoti financirati in s tem zagotavljamo našim občanom nižji standard kot Ljubljana in druge občine," je izpostavil Fištravec.

Zaradi nezadostnega pokrivanja zakonsko obveznih nalog mora mariborska občina po besedah Fištravca te financirati iz lastnih prihodkov, kar povzroča notranje zadolževanje. To v tem trenutku znaša že skoraj 17 milijonov evrov, medtem ko mora občina za lastne investicije najemati kredite in tako njena zunanja zadolženost znaša že skoraj 30 milijonov evrov.

Nova formula za financiranje občin
Formula, ki določa financiranje občin, je po besedah župana zastarela in ne odraža več dejanskega stanja, prav tako pa je nepravična in diskriminatorna do drugega največjega mesta. V Mariboru predlagajo novo formulo, ki bi pri številu prebivalcev morala obvezno upoštevati stalno in začasno prebivališče, pa tudi socialni vidik občine, torej število brezposelnih in koeficient razvitosti. Maribor bi po novi formuli prejel kar 23 milijonov evrov več primerne porabe.

Fištravec je tudi spomnil, da imajo za zdaj pripravljen neuravnotežen predlog proračuna za leti 2017 in 2018, pri čemer jim za prihodnje leto manjka 25, za leto 2018 pa 23 milijonov evrov. Če jim država ne bo prisluhnila, lahko po njegovih besedah sledi zlom socialnega stanja, občina pa ne bo sposobna izvesti že pridobljenih infrastrukturnih evropskih in slovenskih projektov.