Članek z naslovom "Skier Closes in on a Breakthrough for Slovenia" (Smučarka na robu prelomnega uspeha za Slovenijo) je naglo zakrožil po družbenih omrežjih navdušenih in ponosnih Slovencev, ob tem pa vzbudil upanje, da postane Mazejeva globalna zvezdnica.
S Pinellijem, ki sicer pozorneje spremlja moški del smučanja, smo se pogovarjali tik pred svetovnim prvenstvom v Schladmingu, kjer se nam obeta nov boj Maze-Vonn. Kakšen je torej ameriški pogled na šport, v katerem je Lindsey Vonn po dominantnosti letos zasenčila Slovenka?

Zdaj že kar nekaj let pokrivate alpsko smučanje. Ste med ameriško javnostjo opazili kak porast v zanimanju za ta šport - morda z uspehi Lindsey Vonn in Bodeja Millerja?
Mislim, da je to do določene mere prav gotovo uspelo Lindsey Vonn, ki je v ZDA z udeležbo na podelitvi nagrad ESPY, drugimi rdečimi preprogami, portretom v Vanity Fairu ter naslovnicami revij, kot sta ESPN in Outside, postala večja od smučanja samega in zvezdnica tudi v bolj "mainstream" ameriški športni kulturi. Nedvomno je to dolgo do neke mere uspevalo tudi Bodeju. Seveda pa je v ZDA to težko, saj imamo v ospredju take velike ekipne športe, kot so ameriški nogomet, bejzbol in košarka. Zlasti januarja, ko se približuje Super Bowl, športni navdušenci niso kaj dosti pozorni na svetovno prvenstvo in smučanje v Evropi. Zadnje tedne tako poslušamo predvsem o 49ersih in Ravensih. A Lindsey in Bode imata kar veliko zaslug. Veliko sta storila za šport v ZDA, še posebej Lindsey, ki uživa v druženju z javnostjo in vlogo športne ambasadorke. Nedvomno imata oba poleg smučarskih dosežkov zanimivi osebnosti.
Ste opazili, da bi se Bode in Lindsey spremenila z medijsko pozornostjo, usmerjeno vanju? Zdi se, da se je Bode po eni strani vse bolj umikal, po drugi pa postajal vse večji plejboj, medtem ko je Vonnova zrasla v zvezdniško osebnost v polnem pomenu besede.
Seveda, oba sta precej različni osebnosti. Bode je zrasel v gorah New Hampshira brez televizije in mislim, da ni nikdar zares sprejel vse pozornosti, usmerjene vanj. Po drugi strani pa se za Lindsey zdi, da naravnost cveti v pozornosti in reflektorjih. S čimer ni nič narobe, oba sta fantastično nadarjena športnika s precej različnima značajema, vsaj zdi se tako. Po drugi strani pa je Bode zdaj v smučanju že tako dolgo, da se zdi, da ga drugi vidiki življenja danes morda bolj motivirajo.
Znano je, da so Američani (tako javnost kot tekmovalci) precej bolj zagreti in tempirani za velike dogodke, kakršen je denimo prihajajoče Svetovno prvenstvo. Kaj se vam osebno zdi pomembnejše ali pa bolj zanimivo?
Seveda, ameriški smučarji nedvomno slovijo po tem, da dajo več pomena svetovnemu prvenstvu in olimpijskim igram - popoln primer tega so bile olimpijske igre v Sarajevu leta 1984, ki so izstrelile imena, kot so Bill Johnson, Tamara Mckinney in Christin Cooper, da uspehov bratov Mahre sploh ne omenjam. In to je bil čas, ko ameriški smučarji niso imeli kakšnih vidnejših rezultatov, ki jih zdaj v svetovnem pokalu redno dosegajo. Poleg tega pa z vso TV-promocijo in stopnjevanjem napetosti v medijih pred olimpijskimi igrami tudi povprečni ameriški športni navdušenci postajajo bolj pozorni na športnike, kot sta Lindsey in Ted Ligety. Pa četudi morajo gledati le skrajšane posnetke njunih nastopov, ne pa prenosov. Žal pa v ameriških medijih pogosto ne prejmeta dovolj zaslug za svoje uspehe v svetovnem pokalu.
Koliko zanimanja pa Američani (predvidevam, da javnost bolj malo, morda bolj poznavalci, novinarji, smučarji ...) namenjajo velikim uspehom tujih smučarjev, kot je Tina Maze?
Mislim, da se v ZDA vsak, ki je v kakršni koli meri vpleten v športno dogajanje, počasi zaveda, kako zelo fenomenalna je Tinina letošnja sezona. Neverjetno je. Mislim, da ni veliko presenečenje, da je na vrhu razpredelnice, je pa presenečenje način, s katerim ji je to uspelo. Redno zmagovanje v vseh disciplinah. Lani se je govorilo o tem, ali lahko uspe Lindsey zrušiti Maierjev rekord 2.000 točk, zdaj pa se zdi, da bo Tini to zlahka uspelo. Prihodnjo sezono, ko se bodo vse bolj približevale olimpijske igre, pa bo vse več ameriških športnih navdušencev Tino spoznalo še malce bolje. Za ameriško medijsko pokrivanje OI niso značilne samo zgodbe o ameriških športnikih, ampak tudi o celi vrsti tujih športnikov, ki so uspešni, imajo edinstvene osebnosti in ozadje in ki bodo konkurirali ameriškim tekmovalcem v Sočiju. NBC bo z bližanjem iger prav gotovo še dodatno izpostavil rivalstvo med Lindsey in Tino, morda še preveč, a to pomaga vzbujati zanimaje za smučanje pri ljudeh, ki jih načeloma bolj zanimajo bejzbol, ameriški nogomet in košarka, kar pa potemtakem ni tako slaba stvar.
Za New York Times ste nedavno napisali članek o Tininih uspehih. V Sloveniji je bil ta članek močno citiran in večkrat povzet, veste pa morda, kako odmeven je bil članek na splošno in v ZDA?
Dobro vprašanje. Ne vem. Mojim prijateljem in družini je bil všeč. V bistvu je bil sprva napisan za International Herald Tribune, Tina pa je to zimo lepa zgodba, zato bi predpostavljal, da je veliko mednarodnih bralcev članek preletelo. Morda je bil za nekatere celo prvi vpogled v Tinino osebnost in uspeh. Kdo ve?
Veliko je govora o tem, kako smučanje v bistvu ni šport za množice - vsaj ne v obstoječem formatu, morda so paralelne tekme bolj atraktivne. Se strinjate?
Ja, paralelne tekme so lahko "kul", ampak tisto, kar mislim, da bi športu bolj koristilo, so dogodki, kot je Alpine Rockfest, ki se je decembra odvil še tretjič v Andalu v Italiji. Edinstven format izločanja z več krogi in 30-sekundni veleslalomski šprint s skokom, za obiskovalce in udeležence pa ob koncu še rockerski koncert z veliko zabavo. Svindalu, Ligetyju, Simoncelliju in drugim je zelo všeč. Le kako jim ne bi bilo? V prihodnjih letih bodo najverjetneje vključena še dekleta. Seveda pa so tudi klasična prizorišča FIS-turneje fantastična zaradi svoje bogate zgodovine in tradicije. Kraji, kot sta Kitzbühel in Wengen, bodo vedno imeli posebno mesto v športu. Istočasno pa je treba imeti tudi več dogodkov, kot je Rockfest, in druge različne tipe tekem, ko so "kul", trendovske in unikatne, da bi ohranjali zanimanje mlajših generacij za ta šport.
Ste ob spremljanju svetovnega pokala in ob pogovorih s tekmovalci opazili kakšna ostrejša rivalstva, zamere, spore, kakšne temnejše plati športa, ki se, vsaj na zunaj, zdi precej vljuden. Naj na tej točki izpostavim morda kontroverznost Maze-Vonn z začetka sezone ali pa zelo javen spor Riesch-Vonn. Je "težek karakter" del "paketa", ko govorimo o vrhunskih športnikih in športnih zvezdnikih?
Seveda, zamere in spori so del vsakega športa, ko skušajo vrhunski tekmovalci v tekmovanju na najvišji ravni pridobiti drug proti drugemu. Kar zadeva smučanje, se zdi, da je tako bolj pri dekletih, kot so ugotovili že mnogi opazovalci. Sami lahko naredite svoje sklepe. Med fanti se po drugi strani zdi, da vladajo iskreno tovarištvo in tesna prijateljstva, pa če so to slovenska, ameriška, italijanska, avstrijska ali pa norveška. To so res v redu fantje, dostopni, z njimi se je lahko pogovarjati - v primerjavi z nekaterimi drugimi vidnejšimi športi. Vsakič mi je v užitek, ko delam intervjuje z njimi ali pa se le pogovarjam z njimi. Svindal je tak džentelmen, da je že skoraj smešno. Na tiskovni konferenci v Kitzbühlu se je na vse pretege opravičeval nekemu novinarju, ker mu po tekmi ni mogel dati intervjuja, ker ni bil s televizije ali radia, pa čeprav Svindal ni bil nič kriv, ampak organizatorji. Zelo uglajen fant. Pa tudi večina drugih je res super. Eden najboljših v tem pogledu je bil Didier Cuche, pa tudi, ko je imel res slab dan, je bilo z njim v bistvu kar zabavno govoriti.
Mnenja se krešajo tudi o tem, ali je sploh mogoče, da ne bi bil vsaj malce aroganten, če si najboljši na svetu. Je mogoče, da ti vsa odličja in petje slave ne stopijo v glavo?
Da, zdi se, da je tako, kot videvamo še pri nekaterih športnikih zvenečih imen v zadnjem času. Predpostavljam, da je potrebna prav posebna osebnost in prav poseben človek, da konsistentno ostajaš v vrhu športa. Toliko žrtev je potrebnih in morda imajo ti športniki tudi precej lastnosti, ki niso nujno najboljše značajske vrline, a morda je to tisto, kar je potrebno. Poglejte Tigerja Woodsa ... in kdo ve, morda bomo tudi njega videli v Schladmingu. (Pinelli namiguje na romantično zvezo med Vonnovo in ameriškim golfistom, o čemer smo pisali tudi na MMC-ju, op. a.).
Kako vi osebno vidite Tino Maze?
Pogosteje spremljam fante, seveda pa je zabavno spremljati tudi ženske tekme, malce drugačno v nekaterih ozirih. Tina mi je zelo všeč - vedno vljudno odgovori na moja vprašanja, tudi ko ni imela najboljšega dneva, kot je bilo denimo po slalomu v Zagrebu, ko je odstopila in jo je premagala 17-letnica. Morda pa se dobro razumeva preprosto zato, ker imava rojstni dan na isti dan (2. maj, op. a.)? Ampak resno, vsak vrhunski športnik mora vzeti v zakup soočenje z mediji, ne glede na okoliščine. Ko vam gre slabo, prevzemite odgovornost in par novinarskih bodic. Res dobri se lahko spoprijemajo s tem in se bodo kmalu za tem ponovno sestavili. Tina je prevzela veliko odgovornosti za majhno državo in predvidevam, da bo v pripravah na Soči 2014 doma prav gotovo veliko pritiska nanjo. Verjetno za nikogar ni lahko, še posebej, ko si eden redkih resnih kandidatov za medaljo za majhno državo.

Katera je po vašem bolj vsestranska smučarka - Tina ali Lindsey?
Še pred nekaj tedni bi rekel, da Tina - vsaj to sezono. A potem je Lindsey kar malce presenetila, ko je premagala Tino v veleslalomu v Mariboru. Kljub temu pa bo Tina letos odnesla veliki kristalni globus, kar je nekaj, za kar sem prepričan, da je je Lindsey menila, da bo še petič padel v njene roke. In menim, da bo to rivalstvo med njima postalo samo še bolj zanimivo. Svetovno prvenstvo bo prav gotovo vznemirljivo, pa tudi boj za skupni seštevek prihodnjo sezono in seveda olimpijske igre v Sočiju leta 2014. Prav gotovo je njuno rivalstvo dobro za žensko smučanje in ženski šport na splošno.
Kaj je bila za vas največja zgodba, najbolj vznemirljiva tekma, najlepše prizorišče in najbolj nepozabna izkušnja, odkar pokrivate smučanje?
Mislim, da lahko mirno rečemo, da šport še vedno pogreša Tombo in njegovo osebnost. Nisem prepričan, ali bo še kdaj kak smučar, ki bo tako uspešen in tako močna osebnost kot on. Mislim, da se bo večina strinjala z mano. Sicer pa so bila zadnja leta precej razburljiva - zabavno mi je bilo denimo spremljati Cuchevo prevlado v Kitzbühlu zadnjih nekaj let - res je postal kralj "Kitza", potem pa se prav tam odloči, da se bo upokojil. Ko sem ga letos v Kitzbühlu vprašal, ali bi lahko še naprej zmagoval Hahnenkamm, mi sicer ni dal popolnoma iskrenega odgovora - skušal je biti skromen, kar spoštujem. Rekel pa je, da je to na drugih, da odločijo. Kar bi tudi pričakoval od skromnega in vrhunskega športnika, ampak sam menim, da bi verjetno lahko zmagal še par kitzbühlških smukov. Najlepše prizorišče je prav gotovo Wengen. Krasna pokrajina. Zadnja leta sem imel priložnost leteti v helikopterju s Carlom Janko in Mannyjem Osbornom-Paradisom na tiskovno konferenco po tekmi. Resnično veličasten kraj. Kot najbolj nepozabno izkušnjo pa bi verjetno izbral nekaj večerov v kitzbühlškem pubu Londoner, ko se prikaže prvak. Didier je bil v zadnjih letih krasen. Ampak dovolj tega, preveč noro je in preveč piva se poliva.
Kaj pa smučarji - čigav značaj bi javnost presenetil? Kdo izmed vaših intervjuvancev je najbolj inteligenten, najbolj zabaven ali pa morda najbolj dolgočasen?
Ivica Kostelić je nedvomno neverjetno pameten fant, ki postreže z nekaterimi najbolj globokimi, inteligentnimi in zanimivimi citati. Pred nekaj leti v Chamonixu, ko sta bila oba z Natkom (Zrnčić-Dim, op. a.) v superkombinaciji na stopničkah, sem ga vprašal, ali si je kdaj predstavljal, da bo hrvaško smučanje doživljalo take uspehe. Pa je primerjal hrvaško smučarsko ekipo izpred 10 let z zambijskim vesoljskim programom. Nisem razumel, kaj je s tem mislil, a nazadnje sem le pogruntal. Če vam ni znano, pogooglajte "zambijski vesoljski program". Super citat! Slišala sem ga tudi citirati Abrahama Lincolna, ko so ga na novinarski konferenci vprašali o smučanju. Briljantno! Kar pa zadeva zabave, so vsi Kanadčani vsak po svoje precej zabavni. Manny Osborne-Paradis vam lahko da prekleto zabaven intervju. Samo upam, da lahko spet pride v vrh, da bi ga lahko večkrat intervjuval. Dolgočasnih smučarjev ni kaj dosti, morda so v zadnjih letih le Avstrijci odgovarjali na vprašanja precej šablonsko, ampak celo to se spreminja. Marcel Hirscher ima denimo izvrsten smisel za humor.
Je po vašem mnenju Bodeja Millerja že za odpisati ali lahko prihodnjo sezono pričakujemo njegovo veliko vrnitev?
Vprašanje za milijon dolarjev ... Morda le Bode ve, morda pa niti sam ne ve. To sezono očitno ne bo smučal in zdi se, da bi rad končal svojo kariero v slogu v Sočiju. Težka bo, potem ko je izpustil celo sezono, a če lahko komu to uspe, potem je to Bode. Mislim pa, da bi se vsem zdelo zelo kul, če bi se to zgodilo.
Kakšna napoved za svetovno prvenstvo?
Svetovno prvenstvo - toliko tekem v toliko dneh je težko napovedati. Mislim, da se bo vzpelo nekaj novih zvezd, a bo težko premagati Tino, Lindsey, Svindala, Hirscherja in Ligetyja. Morda bodo italijanski smučarji v hitrih disciplinah nadaljevali "krajo šova", kot je to uspelo Innerhoferju in Parisu. Avstrijci morajo res potegniti kakega asa iz rokava, še zlasti v hitrih disciplinah - od avstrjskih fantov je bil Hirscher edini konsistenten smučar. In kar težko je verjeti, kako težka sezona je za Švicarji. Vidi se, da pogrešajo Didiera Cucha, ampak saj ga vsi.