"Morda gre res za dvajset, trideset, največ petdeset evrov, a ko nimaš ničesar več, nimaš od kod vzeti,” opisuje svojo izkušnjo izpred dveh let mama navdušene in uspešne štirinajstletne športnice. "Ko veš, da ti bodo jutri izklopili elektriko in boš pojutrišnjem ostal brez ogrevanja, ti ne preostane nič drugega.”

Za številne otroke, ki so zaradi ponošenih oblačil, pomanjkljivih potrebščin, poletnih čevljev sredi zime in večne odsotnosti na plačljivih izletih in ekskurzijah za sovrstnike že tako črne ovce, je možnost vpisa k dejavnosti, ki jih veseli, v kateri so dobri, morda boljši od premožnih vrstnikov, nekaj neizmerno pomembnega.

"Ko je res morala nehati trenirati, se je zaprla vase, tudi v šoli ni bila več zbrana, najbrž je ves čas razmišljala o tem, kako bi se lahko vrnila k športu. Res se ji je sesul ves svet. Mislim, da jo je manj prizadelo to, da smo bili kdaj tudi lačni, kot pa konec sodelovanja v športu. Vse, kar smo takrat doživljali doma, je bilo zanjo hudo, a to, da vsem tem stiskam ni mogla ubežati na trening, je bilo še veliko huje. Če bi lahko ves čas, ko smo doma preživljali grožnje z odklopi in na koncu z deložacijo, hodila vsaj na treninge, menim, da bi bilo zanjo vsemu navkljub veliko lažje,” je prepričana mama.

"Po poklicu bom pevka, superpevka!"
Motivi otrok, zakaj si želijo pridobiti nova znanja in veščine v različnih obšolskih dejavnostih, so zelo pisani. "Rada bi postala vzgojiteljica, za ta poklic pa je zelo zaželeno, da znaš igrati kak inštrument. Zelo si želim v glasbeno šolo, da bi se naučila igrati na klavir in bi znala brati note, a mi tega starši nikakor ne morejo omogočiti,” žalosti osmošolko Moniko. In če je glasba le del njene načrtovane kariere, Pika svojo prihodnost vidi le v njej: "Zelo si želim na pevski tečaj, ker želim postati po poklicu pevka, superpevka!” je trdno odločena devetletnica, ki živi samo z mamo.

"Vedno me je bilo sram povedati, da mama ne more plačati"
Tudi Sara svojo prihodnost tesno povezuje s petjem. Za deklico, ki je izkusila hudo nasilje v družini, bivanje v varni hiši in nato ločitev staršev, bi bila dodatna obšolska dejavnost tudi možnost za navezovanje stikov z novimi prijatelji. "Rada bi se pridružila kakšni dejavnosti, najraje bi se naučila peti in plesati, to mi gre res dobro. Vedno me je bilo sram povedati, da moja mama ni sposobna plačati takih dejavnosti, ker nima denarja. Velikokrat sem imela občutek, da me vrstniki zato izključujejo iz družbe. Na različne načine so mi dali vedeti, da ne spadam v družbo, ker nimam tega in onega in si česa ne morem privoščiti. Zato se raje sama umaknem, kot da vseskozi poslušam, kako me ponižujejo.”

"Bom vsaj drugim omogočil, česar sam ne morem imeti več"
In da bi, čeprav še sam najstnik, vsaj pomagal drugim otrokom doseči to, čemur se je sam že moral odreči. Marko, ki je po ločitvi staršev zaradi hude finančne stiske že moral opustiti treninge hokeja in rekreacijo v fitnesu, si znova želi v fitnes, a tokrat bi rad opravil tečaj za trenerja: "Če bi postal trener fitnesa, bi lahko nekaj zaslužil in tako pomagal mamici, da bi lažje preživeli mesec. In čez čas, če bi bilo denarja dovolj, lahko znova tudi sam začel trenirati hokej. Ali pa tajski boks.”

Martin pa v nogometu vidi ne le priložnost za športni razvoj, pač pa tudi tolažbo: "Živim z mami, očeta že leto dni nimam več, ker je imel raka in je umrl. Imam še tri sestrice, zato mi mami ne more plačati še treningov. V šoli nimam veliko prijateljev, ker imam očala in mislijo, da sem drugačen od njih. Pa tudi zato jih nimam, ker nimam lepih oblačil, nimamo pa tudi denarja, da bi lahko šel s prijatelji v kino ali kam drugam, kjer je treba plačati. Jaz pa bi rad treniral v klubu in postal profesionalni nogometaš.”

Treningi koristni tudi za boljši učni uspeh
Tina, ki je vrsto let tudi kot prostovoljka pomagala otrokom v stiski, poudarja, da je prostočasna dejavnost za otroke s socialnega dna izjemno pomembna iz več razlogov: "To je potrditev z več vidikov. Otroci se odkrivajo, kam sploh spadajo, v katero družbo, kakšen je njihov talent, kam se želijo razvijati v prihodnje. Pomembno pa je tudi, da v številnih dejavnostih z vrstniki dihajo kot skupina. In če najdeš v sebi nadarjenost in jo imaš možnost razvijati, je to nekaj najboljšega! Ko sem sama končno odkrila, kaj me zanima, so mi stvari prvič v življenju »sedle na svoje mesto«.”

In prav zaradi lastne izkušnje opozarja, da denimo igranje nogometa na blokovskem ali vaškem igrišču nikakor ni enako resno zastavljenemu klubskemu delu: "Velika razlika je! Tukaj imaš trenerja, ki je motivator in v številnih primerih tudi otrokov idol, na katerega se lahko obrnejo v različnih stiskah. V številnih klubih tudi zahtevajo, da imajo otroci dobre ocene v šoli, če želijo trenirati, kar jim je velika spodbuda, da so bolj pridni in uspešnejši tudi v šoli. Drugačen učinek je, če ti starši govorijo, da se uči, kot pa, če trener zagrozi, da s slabimi ocenami ne boš smel več na trening. In če te trener pohvali, da si dober, je vendarle drugače, kot če le igraš s prijatelji na igrišču,” meni Tina.

Kajti otroci s starši, paraliziranimi od skrbi za preživetje, ne morejo računati na pomoč pri domačih nalogah in učenju, na domače spodbude pri vse zahtevnejšem šolskem delu tudi doma.

Ne da se opisati te sreče!
Čeprav je že več kot leto, kar je hčerki naše sogovornice z začetka zgodbe prav s pomočjo projekta Botrstvo donator znova omogočil vrnitev k treningom, sogovornico ob misli na te srečne trenutke še zmeraj oblijejo solze: "Najprej sploh ni mogla verjeti, skakala je, smejala se je, ogromno ji je pomenilo. Vrnila se je na treninge, morala je trdo in veliko trenirati, da je nadoknadila zamujeno, a zdaj je uspešna in pravzaprav še uspešnejša, kot je bila. Po vsem, kar smo preživeli, se prav zaradi vrnitve k treningom trudi še veliko bolj, tako v šoli kot doma, pa seveda tudi na treningih. Te njene vrnitve k športu se sploh ne da opisati z besedami, res ji ogromno pomeni,” je anonimnim donatorjem hvaležna njena mama.

Neposredna pomoč pri razvoju talentov
Da bi priložnost razvijati svoje interese, talente in možnost sodelovanja v obšolskih dejavnostih dobilo še nekaj otrok s socialnega dna, vas bomo na pomen takega vključevanja opozarjali v prihodnjih tednih tudi na Valu 202.

Sodelavci ZPM-ja Ljubljana Moste Polje, ki otroke iz Botrstva poznajo in so podatke o družinah tudi preverili, so pripravili seznam tistih, ki bi jim zaradi že izkazanega talenta ali pa zaradi izjemnega socialnega pomena vključevanja otroka v interesno dejavnost še posebej radi pomagali prav do izpolnitve te želje.

Donacije za posameznega otroka bodo zbirali tako dolgo, da bodo zadostovale za celoletno kritje nujnih stroškov, kar pomeni, da bo otrok, ki ga bodo različni donatorji podprli, že ob vpisu vedel, da bo izbrani šport, učenje inštrumenta ali kakšno drugo dejavnost lahko obiskoval ne glede na to, kakšne bodo finančne zmožnosti njegove družine v tem šolskem letu.

Jana Vidic, Val 202