Januš Golec (1888−1965) je bil duhovnik in ljudski pisatelj. Uporabljal je preprost slog, nezapleteno dramaturgijo in katoliško moralno ideologijo, zgodovinska ozadja pa je rad prilagajal v korist fantastičnim zapletom. Vsi ti prijemi so dobro vidni tudi v povesti Trojno gorje.
Trojno gorje o treh zgodovinskih trpljenjih
Zgodba je postavljena na trg Pilštanj na Kozjanskem ob koncu 16. stoletja. Naslov ponazarja kombinacijo treh trpljenj, ki so udarila v tistem času in prostoru: visoki fevdalizem (ki je bil vzrok za kmečke upore), turški upadi in kuga. Glavna junaka sta kovač Pavel Šterc, ki je bil eden od voditeljev upora, in njegova srčna izbranka Ema Pištelak, hčerka lokalnega gostilničarja, ki je Štercu ves čas zvesta, čeprav v kmečkem puntu tragično umre.
Idejo za strip je podalo Turistično društvo Pilštanj. Jakob Klemenčič prej še nikoli ni dobil take ponudbe, a ker ga je tema fascinirala že kot otroka, je predlog takoj sprejel. Pri formatu in obliki je imel popolno svobodo: "Omejeni smo bili s časom, saj smo hoteli vse skupaj končati do 450. obletnice punta. Potem smo se odločili še, da poskusimo ujeti lanski knjižni sejem, ki je bil v novembru. Tako sem imel dobro leto časa za ta strip – seveda pa sem ob tem delal tudi druge stvari."
Poklon zgodovinskim stripom
Na koncu se je odločil za dokaj klasično formo 50 strani: "Vso stvar bi sicer lahko narisal na več straneh, ki pa bi bile proporcionalno manj 'goste', z manj sličicami na stran in manj detajli. Za manjše število bogatejših, polnih strani sem se spontano odločil že čisto na začetku kot nekakšen poklon zgodovinskim stripom, ki sem jih bral v mladih letih. Hkrati se mi zdi nekako primerno, da gostemu starinskemu slogu knjižne predloge ustreza tudi vizualna izvedba."
Ko je prvič prebral Golčevo povest, je najprej pogoltnil slino in se zamislil: "Najbolj me je skrbelo, kako bom hkrati ostal zvest Golčevi fabuli in izpričanim zgodovinskim dejstvom, vsaj tistim najpomembnejšim, na mestih, kjer pridejo navzkriž. In ne le to; Januš Golec je knjigo pisal z odkritimi katoliškopropagandnimi nameni, zato je bilo treba vse skupaj narediti užitno za vse bralstvo, hkrati pa ves čas ohraniti spoštljiv odnos do vere."
Ob ustvarjanju dialogov se je zabaval
Naslednji izziv pa so bili dialogi, ki jih v predlogi skorajda ni: "Dialogi so bili zanimiv izziv, saj sem moral inscenirati ključne prizore, ki jih je Golec omenil v enem stavku ali še bolj skopo, npr. tisto, ko se Ema v trdnjavi Sisek razkrije poveljniku. To, da so dialogi morali zveneti, kot bi jih pisal Golec, pa je bilo od vsega še najzabavneje."
Golec je precej rad uporabljal fantastične zaplete, zato je moral Klemenčič kolebati med kombinacijo resničnih dejstev in fikcijo. "Hotel sem, da zgodba, ki je zanimiva in nevsakdanja, ne pride navzkriž z najbolj znanimi dejstvi (npr. trasa pohoda Šterčeve skupine). Na koncu sem se rešil z likom nezanesljivega pripovedovalca," je svojo odločitev pojasnil stripar.
"Ena drobna Devica Orleanska je dovolj"
Klemenčič je v stripu že upodobil prepoznavno žensko − Almo M. Karlin. Tokrat je imel poseben izziv, saj je Ema Pištelak (verjetno) izmišljen lik. Marsikdo jo je primerjal z Ivano Orleansko, zaradi pogumnega boja z Turki se je Klemenčič odločil, da jo upodobi kot 'močno vzhodnoevropsko športnico', avtor pa je svojo odločitev pojasnil: "Močna vzhodnoevropska športnica je bil vizualni tip, za katerega se mi je edino zdelo, da bi vanj lahko utelesil pilštanjskega Goljata (z nezemeljsko močjo!). Ena drobna Devica Orleanska je dovolj."
Pri pripravah mu je pomagalo več ljudi. Zgodovinar in kustos v Narodnem muzeju Slovenije Tomaž Lazar mu je svetoval pri upodobitvi srednjeveškega orožja: "Pomagal mi je z iskanjem ustreznih tipov orožja in druge bojne opreme, pa s terminologijo itd. Na koncu je še enkrat pregledal celoten album in popravil detajle, kot so prožilni mehanizmi na samostrelih." Pomagali pa so mu tudi naročniki stripa. "Še preden sem začel risati, so me enkrat ves dan vozili naokoli, da sem nekako vsrkal kozjansko vizualno vzdušje," je pojasnil Klemenčič, ki je zaposlen na oddelku umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti.
Iz stripov se da veliko naučiti
Avtor je eksplicitno poudaril, da knjiga ni namenjena za študijske namene, a forma stripa je vseeno lahko izobraževalna: "Opozorilo sem dodal, ker sam našel vsaj dva primera, ko je kdo Golčeve knjižne izmišljije navajal kot zgodovinska dejstva. Sicer pa je v svetovnem stripu veliko čudovitih del, iz katerih se da ogromno naučiti, na primer Tardijevi stripi o prvi svetovni vojni ali Bourgeonov cikel o Potnikih vetra, pa Hermannovi srednjeveški Stolpi Bois-Mauryja, ampak to niso izključno izobraževalni stripi. Stripi, narejeni izrecno v izobraževalne namene, so z redkimi izjemami narisani z generično risbo in napisani na prisiljeno zabaven in 'zanimiv' način."
Sam naslov Trojno gorje precej jasno kaže, da to ni bil ravno idealen trenutek za življenje. Na vprašanje, zakaj pa bi bilo vseeno vredno in zanimivo živeti pred pol tisočletja, se je najprej zamislil in nato vendarle našel odgovor: "Morda zato, ker je bilo informacij manj in so zato imele več substance in teže. Sicer pa je vse odvisno od tega, v kakšni vlogi bi se reinkarniral. Če bi me na primer na svojem dvoru v Pragi zaposlil Rudolf II., bi se najbrž imel prav fino (smeh)."
Jakob Klemenčič je bil s celotno izkušnjo zadovoljen in ni rečeno, da ne bi še kak zgodovinski dogodek prelil v strip: "Da, gotovo, a bom raje tiho, da mi kdo ne ukrade ideje. Kakšen preblisk dobim skoraj vsakič, ko berem kaj zgodovinskega."
