Tadej Pogačar je tik pred začetkom Dirke po Italiji spregovoril posebej za bralce in poslušalce podkasta SOS-odmev. Vabljeni k branju in poslušanju celotnega pogovora.
Za vami je izjemna pomlad. Zaradi dvojčka Giro−Tour v tem delu leta niste tako veliko dirkali kot lani, ampak vseeno ste zbrali kar sedem zmag (ter še eno drugo in tretje mesto). Je to več od vaših pričakovanj?
Sezona se je začela odlično, ampak nisem pričakoval, da bi na vseh dirkah, ki sem jih dobil, zmagal tako suvereno. Priznati moram, da sem si želel 'pobrati' tudi Milano−Sanremo, ampak se pač ni izšlo. Vseeno lahko na začetek sezone gledam kot res vrhunski. Tak program sem si izbral ravno zato, ker me v istem letu čakata Giro in Tour. Vse skupaj je vse bližje, ne smeš se 'prekuriti' v prvih dirkah, zato sem imel na programu malo manj dirk, ampak vse to smo odvozili vrhunsko.
Zadnjič ste tekmovali v Liegu, kjer ste osvojili že svoj šesti spomenik. Že več kot 30 let na teh dirkah nista prevladovala dva tekmovalca (vi in Mathieu van der Poel), ki za piko na i zmagujeta še po dolgih pobegih. Gre za zelo atraktivno dirkanje, ki drugim odvzame moralo. Vi napoveste kraj napada, a vas nihče ne more ustaviti. Kako potekajo ti skoki? Koliko je intuicije? Koliko "branje dirke"? In koliko poznavanje samega sebe? Eno je skok, drugo pa zavedanje, da te do cilja še vedno čaka 35 (ali celo 82 km).
V zadnjih letih imava na spomenikih z van der Poelom res največ zmag in pobegov. Vedno gre za neke nore 'ekspedicije' z dolgimi pobegi, ampak tako se zdaj dirka, to je nov način dirkanja, vsi vemo vse podrobnosti dirke in koliko lahko damo od sebe. Včasih tudi malo 'prebereš' dirko in vidiš, ali se lahko odpelješ v tistem trenutku in se odločiš za napad. Včasih seveda tudi ne uspe, ampak za zdaj se mi je še skoraj vedno izšlo, in upam na čim več takih zmag.
Kako se je odzvalo vaše telo po višinskih pripravah? Kdaj pričakujete največje pozitivne učinke višine?
Po višinskih pripravah se počutim kar v redu. Na Liegeu je bila 'noga res boljša', kot je bila pred pripravami. Imel sem res dober 'trening kamp', dobro smo trenirali. Do Gira je samo še nekaj dni, treba se je malo paziti, začeti mirno in z glavo.
Vaš prvi trener Miha Koncilja je dejal, da je čas pred dirko namenjen "aktivnemu počitku". Kako so konkretno videti zadnji dnevi pred Girom?
Zadnji dnevi so videti bolj deževno (smeh). Po Liegeu sem si privoščil nekaj počitka, dolgih in težkih treningov je bilo res le nekaj. V zadnjem tednu pred začetkom pa ima na sporedu le še nekaj intervalov na kolesu za kronometer ter nekaj počitka. Nato pa sledi le še pot do starta prve etape, kjer me čakajo vse obveznosti, ki spadajo ob rob tritedenske dirke.
Na Giru ste z naskokom prvi favorit. Koliko pomena dajete mnenju strokovnjakov? Ali to čutite kot pritisk? Marsikdo je namreč prepričan, da bo (zaradi konkurence, ki ne bo tako močna kot na Touru) vse razen zmage razočaranje. Kar je lahko račun brez krčmarja, en sam padec namreč vse obrne na glavo (kar ste v Liegeu lani sami občutili; pa tudi letos je bilo v karavani res veliko padcev).
Na žalost ali pa na srečo sem prvi favorit. Dirka po Italiji ima 21 dni, v tem času se lahko marsikaj zgodi. Na dirko prihaja veliko dobrih fantov: tako izkušenih kot mladih, treba se bo kar paziti. Po prvih dveh dneh bomo že videli, kdo je najbolj nevaren. A na tako dolgih dirkah nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi v drugem in tretjem tednu. Treba bo biti pazljiv in dirkati po pameti.
Organizatorji so nekaj tednov pred začetkom spremenili traso prve etape in dodali kratek vzpon na San Vito nekaj kilometrov pred ciljem. Marsikdo je takoj pomislil, da vas želijo organizatorji "zvabiti" v napad. Kako komentirate take spremembe? Ali to čutite kot dodatno priložnost za napad?
Že prvi dan je pred nami zelo težka etapa, ki bo prav tako zelo težka za nadziranje. Etapa je sicer kratka in lahko dobimo čisto presenečenje za prvega lastnika rožnate majice. Mislim pa, da bo že druga etapa pokazala, kdo je na Giro prišel v dobri formi in komu še malo manjka.
Pred petimi leti je bil v podobnem položaju Primož Roglič, ki je dobil vožnjo na čas na San Luco. Potem so sledila stalna vprašanja in primerjanja, kdo je zadnji nosil majico od starta do cilja. Kaj si mislite o teh primerjavah?
Nositi majico od prvega do zadnjega dneva je nekaj nepredstavljivega. Sam si tega ne predstavljam in tudi nimam takega načrta, četudi bi bil zelo zelo suveren. Vseeno je treba razmišljati z glavo, treba je misliti tudi na ekipo, in ne samo nase. In seveda tudi na to, da nas po Giru takoj čaka še Tour.
Kako naporne so obveznosti vodilnega na grand tourih? Nemalokrat slišimo tezo favoritov, da je to preveč naporno in se vodilni majici na začetku raje ognejo in jo napadejo bolj ob koncu dirke.
Obveznosti vodilnega na grand tourih so kar naporne, to velja sploh za Dirko po Franciji, ki je bila edina tritedenska dirka, ki sem jo vozil v zadnjih letih. S Tourom imam veliko izkušenj, tam sem nosil skoraj vse majice, še najpogosteje belo majico. Vsak dan te čaka oder za zmagovalce, novinarska konferenca, mešana cona z novinarji, podpisovanje majic in dopinška kontrola. Z vsem tem dogajanjem in zaodrjem se nabere kar nekaj časa, preden prideš v hotel, običajno mine ura ali ura in pol. Na koncu se vsega tega kar naješ in ti pobere dosti energije.
Najbrž je vprašanje, ki najbolj zanima kolesarske navijače in strokovnjake: kako se taktično lotiti Gira? Kakor vas poznamo, radi zgrabite vsako priložnost za etapno zmago, zaradi Toura pa se vsi sprašujemo, kako "varčevati" moči, da boste dobili Giro in hkrati privarčevali dovolj moči za Tour? Ali pa je to napačno razmišljanje, in takoj, ko spustiš svojo moč/formo, lahko hitro izgubiš možnost za skupno zmago?
Kako se taktično lotiti Gira? Rekel bi, da ne s polno paro, v mislih moraš imeti, da končaš Giro vesel, s pozitivno energijo ne glede na rezultat. Dirko moraš končati v glavi nekako svež, ne smeš biti zbit in čisto uničen, zato da se lahko potem čim prej spočiješ in pripraviš na Tour.
Ali je kakšna etapa na Giru, ki se je še prav posebej veselite (zaradi trase ali pa napovedanih obiskov navijačev)?
Veselim se 15. etape, ki se bo končala z vzponom na Livigno. Tam sem preživel kar nekaj časa, tam sem doživel zelo lepe trenutke. Mislim, da to velja tudi za kraljevsko etapo, in to je tista etapa, ki si jo želim odpeljati zelo dobro.
Kolesarstvo je ekipni šport. Najbrž vas veseli odlična forma sotekmovalcev, ki so stalno na odru za zmagovalce tudi na dirkah, kjer vas ni. Kako pomembna je pozitivna klima v ekipi?
V ekipi mora biti vzdušje na vrhuncu, vsi moramo biti ekipa, moramo biti složni, prijatelji in se razumeti dobro. Skupaj preživimo res veliko časa, najprej na pripravah, potem pa na samem grand touru. Tri tedne ni malo časa, lahko se naješ drug drugega. Če od starta ni dobrega vzdušja, je potem zelo težko nadaljevati do konca.
Kaj lahko poveste o svoji kronometrski formi? Če gledamo samo letošnje izide v svetovni seriji, se zdi, da imate zelo dober material. UAE je dobil vse kronometre (razen v Baskiji, kjer pa je bil Vine drugi). Skratka, material je videti res dober.
Material na kronometru je dober, tako ne bom nič rekel čez material. Kolo se po ravninskih kronometrih pelje zelo dobro, videli pa bomo, kako bo na gorskih kronometrih. A za rezultat ni pomembno le kolo, zato pa imamo take kolesarje v ekipi, ki lahko zmagujejo v tej disciplini in so že zmagovali v vožnji na čas v prejšnjih letih, na svetovnih prvenstvih in drugih pomembnih dirkah. Res imamo zelo dobre kolesarje za vožnjo na čas, in to prinese take lepe rezultate. Kar pa se tiče mene, dosti se trudim pri kronometru, ta se je v zadnjih dveh letih veliko spremenil, poskušam čim več trenirati na kronometrskem kolesu, ker je vsako leto pomembnejše.
Jay Vine je padel v Baskiji, kjer smo videli množični padec. Ti so bili vedno sestavni del kolesarstva, zdi pa se, da jih še nikoli ni bilo toliko med najboljšimi kolesarji. Vzrokov je več: od vse večjih hitrosti pa do poziciranja, ko se zdi, da je treba ves čas voziti na polno in ne izgubiti položaja. Kje vi vidite glavne vzroke?
Vine je kar hudo padel na Baskiji, ta padec je bil res grozen. Z Urško sva ga skupaj gledala etapo in videla padec, mislim, da je bilo Urški kar malo slabo, vse skupaj res ni bilo videti lepo. Vine ima že šest tednov opornico okrog vratu, tako da smo ga izgubili za Giro, zamenjal ga je Vegard Stake Laengen, za našo ekipo se je vse skupaj malo spremenilo, ampak vseeno verjamemo, da lahko dirkamo, kot smo si zastavili. Tisti padec pa je bil res grozen. Upam, da so že vsi kolesarji nazaj na kolesu in da se čim prej vsi regenerirajo, ker zmanjkuje časa za naslednje dirke. Vsi si želimo, da bi bili Jonas, Remco in Primož v najboljši formi na Touru, da, vidimo, kdo je kje. Zakaj je toliko padcev? Ne vem, verjetno več padcev vidimo, ker prenosi dirk zdaj trajajo veliko dlje, včasih se ni dalo vsega videti po televiziji. Z novimi kolesi danes kolesarimo vedno hitreje, z zavorami z diski vse poteka hitreje, vse je bolj nepredvidljivo. S tem se hitro zgodijo take napake, veliki padci pri večjih hitrostih pa so zato še toliko hujši.
Nekateri športniki po padcih in poškodbah niso več isti. Včasih se zdi, da se vanje zažre "podzavestni" strah. Tudi vi ste imeli lani neprijetno poškodbo. Kako to odmisliti, ko spet tekmujete, da vas to ne ovira?
Vsak športnik drugače reagira po padcu, odvisno, kakšen in kako grozljiv je bil padec za športnika, kakšne poškodbe si dobil in kako vse to preživljaš, kdo ti stoji ob strani in tako naprej. Zagotovo pa se vsak malo spremeni po prvi večji poškodbi. Nekaterih to ne ovira in grejo mogoče še hitreje na spustih, drugi pa imajo neko zavoro in strah nekako pride v tvojo podzavest, ne moreš več iti tako na polno v ovinke, se mogoče voziti v skupini, ker imaš v podzavesti svoj veliki padec, ki te v bistvu travmatizira.
Vrnimo se h Giru. Ob vašem nastopu na italijanski pentlji radi ponovimo zgodbo, kako ste leta 2014 v cilju zadnje etape pospremili zmago Luke Mezgeca. Kako se spominjate tega?
Spominjam se zmage Luke Mezgeca v Trstu, to je bil res fenomenalen dan, z dobro družbo, prijatelji in Miho Koncilijo smo šli v Trst, kjer smo spremljali cilj in nekaj zadnjih zavojev. Takrat se mi je to zdelo nekaj nedosegljivega, takrat so bile to samo sanje.
Letos se v Italiji začenja tudi Tour. Ta je sicer še daleč, a vseeno, koliko misli v tem trenutku namenjate Dirki po Franciji?
Letos mogoče malo manj razmišljam o Touru, ker je tudi Giro velik zalogaj, ampak vseeno mi nekako kar gre kombinirati oboje, delati priprave na posamezne etape za obe dirki. V bistvu komaj čakam na oba starta.
Ko ste lani začenjali sezono, sem takoj opazil koledar, ki se je v prvi polovici precej razlikoval od prejšnjih let. Jasno se riše vzorec, da niste 'klasični kolesar' za etapne dirke (GC), ki želi dobivati predvsem tritedenske dirke, ampak čim več različnih (kot da bi črtali s seznama vse najpomembnejše dirke). In predvsem, kaj je za vas čar enodnevnih dirk?
Res je, nisem klasičen GC-kolesar. Ti gredo običajno z enotedenskih dirk neposredno na druge in na teh nekako tempirajo formo. Sem pa tja kakšno zmagaš, potem pa greš na tritedensko dirko, kjer si v topformi. To meni ne predstavlja takega veselja, kakor mi je veselje voziti recimo Flandrijo, Sanremo ... Na teh dirkah je pomemben en sam dan, enodnevni adrenalin, živiš in pripravljaš se za tisti dan, ko se mora vse uskladiti. Zato rad vozim klasike.
V odličnem začetku sezone ste večkrat poudarili pomen in vlogo novega trenerja Javierja Solaja. Kaj posebnega bi navedli, da delata drugače in zakaj se to potem tudi pozna pri rezultatih?
Letos imam novega trenerja, kar se mi dokaj pozna na samih treningih in tudi sami formi. Najbolj se je spremenila komunikacija in bolj odprt odnos, malo bolj odprto mišljenje do treningov in do vsega drugega, kar se dogaja okrog. Tudi glede običajnega življenja se lahko s svojim novim trenerjem pogovarjam veliko lažje kot prej. Ujela sva se že pozimi in zdaj nekako vse kar teče. Trenira tudi Domna Novaka, mogoče je bil prav on razlog, da sem si ga izbral. Če ti tvoj kolega, tvoj prijatelj v tvojem jeziku pove, da je ta trener res dober, potem je to to. Zelo sem vesel, da sem se odločil zanj.
Čaka nas pester maj, ogromno navijačev bo spremljalo vsako etapo in stiskalo pesti za vas. Kaj sporočate navijačem?
Upam, da bo maj res pester in da bo ogromno navijačev. Želim si lepega vremena, da bomo lahko vsi uživali, ne samo jaz, ampak tudi navijači. Upam, da bom videl čim več slovenskih zastav ob cesti, predvsem pa upam, da se boste imeli vsi 'fajn', ko boste prišli gledat, če pa ne, pa bo tudi v redu pred televizijo, kjer se včasih še kaj več vidi. Vsi ste lepo vabljeni na Giro.
