30-letni Škofjeločan zatrjuje, da je hitrejši od zastavljenih načrtov. "Pretekel sem do 200 km na teden, največ v drugem mesecu trimesečnega načrta. Zdaj sem že znižal intenzivnost vadbe, v zadnjem tednu pred maratonom me čakajo le še sproščeni teki, saj je treba na start priti dovolj spočit," nam je povedal Hafner in opisal, kakšni treningi ga najbolj izčrpajo. "Najtežje je, ko te v četrtek čaka tek na 20 kilometrov z ritmom 3:20/km, v petek fitnes, v soboto intervalni teki 9 x 1600 metrov, v nedeljo pa 38-kilometrska razdalja s tempom 3:40."
V Riminiju pobral prvo nagrado
Letos je spomladi polmaraton odtekel v času 1:05, v Riminiju pa zmagal na 42 km s časom okoli 2:30. Ker je njegov osebni rekord 2:22:19 (Dubaj, januar 2018), to seveda zanj ni bil posebej hiter tek, toda cilj je bila predvsem zmaga: "Konkurenca ni bila močna, prišel sem po zmago in 1000 evrov nagrade. Glede na to, da je tek bolj moj konjiček kot služba, je vsak evro dobrodošel, sploh ker sem že toliko vložil v atletiko." Hafner je bil lani državni prvak na 21 km, v Ljubljani je tekel 1:08:06 in dobil potrditev, da se je po štiriletni prepovedi nastopanja zaradi uporabe prepovedanih poživil vrnil še močnejši. Letos naslova v Radencih zaradi lažje poškodbe ni branil.
Deset stopinj bi bilo idealno
Zdaj želi državni naslov osvojiti še na kraljevski razdalji. Kakšen rezultat ima v mislih? "Dve uri in 20 minut, morda tudi 2:18, odvisno od razmer. Upam na hladnejše vreme, okoli 10 stopinj bi bilo idealno. Da te malo zazebe, ko se slečeš, in da imaš na startu tanke rokavice. Upam, da bom lahko tekel stoodstotno, saj sem imel v preteklosti pogosto težave s krči." Vse bližje so tudi olimpijske igre v Parizu, pri čemer se zaveda, da bo normo težko doseči in da bo tam težko izvleči kakšen odmeven dosežek. "Seveda bi mi olimpijski nastop ogromno pomenil, po drugi strani pa se tudi vprašaš, kje je smisel nastopa, ko v tisti izjemni konkurenci že po petih kilometrih izgubiš stik z vodilnimi."
V Valencii za Kobeta ključna tekma sezone
Z olimpijskim nastopom se spogleduje tudi Primož Kobe, lastnik drugega najhitrejšega maratonskega teka med slovenskimi atleti (2:13:36; Siena, april 2021). "Želja je velika, realnost pa druga. Sem zaposlen, tek je le dodatna dejavnost, konkurenca profesionalnih tekačev pa je velika." Vseeno bo naredil vse, da decembra poskrbi za odmeven dosežek. "Velika želja je, da bi v Valencii postavil osebni rekord. Da bi tekel tudi državni rekord (2:11:50), ki bi mi lahko prinesel normo, a tega si seveda ne upam napovedati," nam je povedal 42-letni atlet, ki ga do 3. decembra, ko bo maraton v Valencii (tam bo tekla tudi Anja Fink, zadnja tri leta serijska državna prvakinja v polmaratonu), čakajo še priprave v Keniji.
Uživala kljub nečloveškim razmeram za tek
Med ženskami bo v nedeljo na Ljubljanskem maratonu nastopila tudi Neja Kršinar, ki je pred dvema mesecema na svetovnem prvenstvu v Budimpešti s časom 2:46:55 osvojila 63. mesto. Glede na visoke temperature in soparo je bil uspeh že, da je prišla v cilj. "Bila sem ponosna, da se mi je po vseh težav uspelo sestaviti za tekmo. Uživala sem kot še nikoli, niti ene negativne misli ni bilo, tudi ko je postajalo težko. Poskušala sem nadzirati tisto, kar se da, se hidrirati in teči tam, kjer je bila senca. Razmere so bile vsekakor zahtevne, a težavnost maratona bolj povezujem s psihično težavnostjo in za tega v Budimpešti lahko rečem, da je bil eden mojih ljubših."
Po takšnih tekih se počutiš sijajno, kot da si malo zadet od endorfinov.
Slovo od dolgoletnega trenerja
32-letna atletinja s Katarine nad Ljubljano (zadnje leto živi v Ljubljani) se je poleti razšla s trenerjem Dejanom Lenartom. "Trenutek je bil morda res malo neprimeren, tik pred SP-jem, a sem čutila, da je ta korak potreben. Vseeno mi je potem vse treninge uspelo sestaviti sami, gotovo pa je to vplivalo na mojo pripravljenost." Upanje na olimpijski nastop še živi, velja pa tako kot za moške: norma je z njenim rekordom 2:35:30 nedosegljiva, morda pa se ji (podobno kot na letošnje svetovno prvenstvo) uspe med elito uvrstiti prek svetovnega "rankinga". Ljubljanski maraton bo sicer njena zadnja tekma sezone, že zdaj se veseli odličnega vzdušja, ki vlada na ljubljanskih ulicah.
Praznik teka!
V Ljubljani na 42 km še ni nastopila. "Vedno sem tekla polovičko, tako da debitiram na kraljevski razdalji. Ne vem, kaj pričakovati. Želim se spet preizkusiti, zanima me tudi, kakšna je trasa. Ne merim na kaj spektakularnega, saj sem imela zadnji maraton pred dvema mesecema, lahko pa sproščenost prinese kakšen lep dosežek. Ta dogodek je verjetno moj najljubši v Sloveniji. Dan, ko se zberejo ljubitelji teka, strastni tekači in tudi gledalci, ki lahko uživajo v predstavi. Kar čutiš vso energijo. Lani sem tekla osebni rekord na 21 km, še ljubši pa mi je bil (pol)maraton leta 2021, ko sem zmagala in prvič po dolgih letih odtekla res dober rezultat (1:14:23)."
"Kot da si malo zadet"
Odličen rezultat jo napolni z najboljšimi občutki. "Po takšnih tekih se počutiš sijajno, kot da si malo zadet od endorfinov. Spomnim se, da sem leta 2021 po polmaratonu dobila vročino, a se mi je vseeno smejalo." V zadnjih letih je za vrhunske tekače neizogibno, da imajo na tekmovanjih na nogah tekaške copate s karbonskimi ploščami, ki povečajo vzdolžno čvrstost. "Sama jih uporabljam le na tekmah, saj niso poceni. Kupim dva para na leto. Cena je blizu 300 evrov, k sreči jih lahko s popusti dobimo precej ceneje. Za vsak maraton si kupim nove in jih potem potrošim na manjših tekmah."
Neverjetno, njen zajec je že skoraj škilil na 30. kilometru, ona pa se je še vedno smejala.
Ko je težje, ti je lažje
"Ko je težje, ti je lažje," pa nam je učinek visokotehnološke tekaške obutve opisal Domen Hafner. "Prej je bilo tako, da je bilo, ko te je zmanjkalo, res konec, tu pa se mi zdi, da tudi ko si utrujen, še lahko vlečeš. Tudi noge manj trpijo." Vseeno pa ta obutev ni ravno čudežna. "Včasih vidim, ko pridejo mladi fantje, vsi s karbonsko obutvijo, in mislijo, da bo na tekmi kar letelo, če so na treningu kilometer odtekli v treh minutah. In se zgodi, da potem na tekmi ne morejo 10 kilometrov odteči v ritmu 3:15 na kilometer. Še vedno torej velja, da je treba ogromno preteči z navadnimi copati, preden lahko računamo na vrhunski dosežek."
Tekači(ce) z drugega sveta
In za konec še o dveh svetovnih rekordih, ki sta padla na maratonski razdalji. Kenijec Kelvin Kiptum je na svojem tretjem maratonu v Chicagu tekel 2:00:35. Hafnar: "To niti ni tako nepričakovano, že lani je tekel okrog 2:01. On in Kipchoge sta z drugega sveta. Pričakujem, da bo Kiptum tisti, ki se bo prvi spustil pod mejo dveh ur. Naredi od 200 od 300 km na teden. Ne vem, kako lahko to zdrži. Pri tej kilometrini je treba res paziti, saj lahko hitro stakneš poškodbo." Osupljiv je tudi ženski rekord etiopske tekačice Tigst Assefa 2:11:52. "Neverjetno, njen zajec je že skoraj škilil na 30. kilometru, ona pa se je še vedno smejala. Še v cilju je kar skakala. Sama sem po 30. kilometru že na koncu, zadnjih pet kilometrov pa samo še čakaš na ciljno črto."
