Leta 1964 so zanesenjaki Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop ustanovili mednarodno smučarsko tekmovanje za ženske, ki so ga poimenovali Zlata lisica. Šest desetletij je to tekmovanje veljalo za eno izmed najpomembnejših ženskih koncev tedna v svetovnem pokalu.
Senčar (1925–2003) je bil uspešen odvetnik. Leta 1956 je postal predsednik SK-ja Branik in odlično se je znašel tudi na mednarodnih prireditvah, kjer je imel številna poznanstva. Vedno je bil odločen: "Ponudi vedno kaj novega in boš imel ljudi, ki bodo stali za teboj. Ljudi pa dobiš samo za visoke cilje, za srednje se nihče ne zmeni."
Dva tedna je po preostalih prizoriščih tekem "novačil" tekmovalke za prvi pohorski pokal. Imel je drzno idejo in bil je dovolj pogumen, da jo uresniči. Takrat je bilo alpsko smučanje bolj zabava. Na tekme se je vozilo z vlaki, televizijskih prenosov še ni bilo, svetovnega pokala tudi ne, smučarke in smučarji so bili še popolni amaterji.
Na Pohorje sta 29. februarja in 1. marca 1964 prišli tudi francoski olimpijski zmagovalki Marielle in Christine Goitschel. Na prvi Zlati lisici sta bila dva slaloma. Na obeh je bila najboljša Marielle Goitschel.
Zlata lisica je 46-krat potekala v Mariboru, dvanajstkrat v Kranjski Gori, po enkrat pa sta preložene tekme gostila Bad Gastein (1974) in Sarajevo (1975). Kar težko je verjeti, da od letošnje sezone naprej ne bo več v koledarju Mednarodne smučarske zveze.
Toplak: Predstavnikom FIS-a smo marsikaj obljubili, nato pa tega nismo izpolnili
"Žal verjetno v prihodnjih letih Zlate lisice ne bo v Mariboru. Lisica je privabljala celoten svet v Maribor. Nekaj časa je zagotovo ne bo, v prihodnosti pa imamo možnosti v kakšni drugačni obliki. Razlogov je več. Predstavnikom FIS-a, ki so prihajali v Maribor vsako poletje, smo marsikaj obljubili, nato pa tega nismo izpolnili. Trendi FIS-a so jasni, tekme se selijo višje. Lani sem bil na kongresu, kjer so poudarili, da se ne bomo več pogovarjali o tekmah, ki so pod 800 metri nadmorske višine. Sporočili so, da bi lahko v prihodnje organizirali kakšno nočno tekmo, teh je premalo na koledarju svetovnega pokala. Termini so zanimivi, a treba bo tudi nekaj vložiti v strmino na Pohorju," je v pogovoru za Televizijo Slovenija povedal Rok Toplak, regijski koordinator FIS-a in trener alpskega smučarskega kluba Branik.
Zlata lisica omogočila klubu zaslužek, zato so starši plačevali manjše participacije
"Zlata lisica je na Pohorje privabila najboljše smučarje sveta in zaradi tega so se številni otroci odločili za ta šport. Branik ima dolgo zgodovino, ta klub je imel vedno najboljše tekmovalce v Jugoslaviji in nato v Sloveniji. Še vedno imamo kar nekaj reprezentantov. Ko smo imeli hrib na razpolago celotno zimo, so otroci dobili veliko znanja in imeli smo veliko naših tekmovalcev v članskih ekipah. Zlata lisica je omogočila klubu zaslužek, zato so starši plačevali manjše participacije. Zadnje Zlate lisice niso bile uspešne s finančnega vidika, denarja je bilo manj. Uprava je še vedno nudila nižje participacije staršem v primerjavi z drugimi klubi v Sloveniji. Vse skupaj je Branik privedlo do težkega finančnega položaja," je razlagal Toplak.
Lep kupček denarja ne bo šel več v alpsko smučanje
V zadnjem desetletju so se težave stopnjevale: "Posledice krize so vidne. Alpsko smučanje v Mariboru se razkraja na več kosov. Upam, da se bomo v prihodnosti znova postavili na noge. Vsak vrhunski tekmovalec potrebuje res močan klub. Moji predhodniki so ime Branika ponesli zelo visoko na svetovnem smučarskem zemljevidu. Na Smučarski zvezi Slovenije je imel Branik veliko besede, imel je vlogo pri odločanju. Starši so se v negotovosti odločili, da ustanovijo nov klub, ki nudi zavetje večini otrok, kar pa ni čisto v redu. Branik ima še vedno pod svojim okriljem FIS-ekipe. Imamo še vedno 15 tekmovalcev, drugi pa so odšli. Smučanje v Mariboru se je razdrobilo na dva kosa in zaradi tega smo izgubili financiranje iz letnega programa športa. Lep kupček denarja ne bo šel več v alpsko smučanje. Imamo pet reprezentantov in deset mladih smučarjev, ki tekmujejo na tekmah FIS. Imamo dva trenerja in imamo ambiciozen program."
Z dobro izpeljanimi tekmami znova na koledar svetovnega pokala
"Imamo prijavljene FIS-tekme v organizaciji Branika v letošnji sezoni. Upam, da jih bomo uspešno izpeljali. Ključne so seveda vremenske razmere, ki so glavni razlog, zakaj nimamo več Zlate lisice. Če bomo izpeljali FIS-tekmo do doline, bomo lahko to prikazali, ko se bomo znova potegovali za tekme svetovnega pokala."
Sljeme se bo januarja 2026 vrnilo po treh letih
V letošnji sezoni je že drugo zimo zapored brez tekme svetovnega pokala ostal tudi Zagreb, kjer so v zadnjih dveh desetletjih prirejali Snežno kraljico.
Med letoma 2005 in 2023 so v Zagrebu izpeljali žensko tekmo. Moški so v Zagrebu tekmovali med letoma 2008 in 2022, zaradi pomanjkanja snega sta odpadli tekmi v letih 2014 in 2016 v obeh konkurencah. Start slaloma je bil na nadmorski višini 978 metrov, cilj pa na nadmorski višini 768 metrov. Mikaela Shiffrin in Marcel Hircher sta bila najboljša petkrat.
Pavlek: Vse je zdaj odvisno od žičnice
"Bil sem na sestanku v Zürichu, kjer so določili okvirni koledar za sezono 2025/26. Sljeme bo na sporedu konec januarja, kar je za nas precej boljši termin. Vse je zdaj odvisno od žičnice. Če bomo nadaljevali v tem ritmu, žičnica ne bo pripravljena do začetka naslednje zime. Žičnica ni pomembna le za izvedbo tekme, ampak za priprave smučarjev, smučarske klube in seveda tudi za vse rekreativne smučarje," je povedal direktor hrvaških alpskih reprezentanc Vedran Pavlek.
"Večkrat se je že zgodilo, da so organizatorji tekme, ki so izpadle iz koledarja, vrnili po nekaj sezonah. Imeli smo res veliko smolo z vremenom. Neverjetno visoke temperature ne le v Zagrebu, ampak v celotni v srednji Evropi so nam preprečile organizacijo tekem dve leti zapored. Vedno smo izpeljali vsaj eno tekmo in tudi v prihodnje nam bo uspelo," je še dodal Pavlek.
Nagrade za skakalce in skakalke še vedno skromne
Pri smučarskih skokih so nagrade še vedno prenizke, čeprav se ta tema vleče že desetletja. Dolga leta je veljalo pravilo, da je ena točka v svetovnem pokalu vredna 100 švicarskih frankov. Zmagovalec posamične tekme je tako prejel 10.000 frankov.
V lanski sezoni se je nagrada za zmago dvignila na 13.000 švicarskih frankov, prvo mesto v kvalifikacijah pa prinese še 3000 frankov bonusa. Stefan Kraft, ki je osvojil veliki kristalni globus v pretekli sezoni, je tako zaslužil 373.150 švicarskih frankov. Peter Prevc, ki je imenitno kariero končal na petem mestu v skupnem seštevku sezone, je v žep pospravil 151.650 frankov.
Zelo lepa je nagrada za zmago na novoletni turneji – 100.000 švicarskih frankov. Organizatorji so prejemali številne kritike, še leta 2020 je bila nagrada za skupno zmago na prestižni turneji štirih skakalnic le 20.000 frankov. Prvo mesto na turneji Raw Air prinese 40.000 frankov.
Pri dekletih je položaj še precej slabši. Zmaga v svetovnem pokalu je vredna le 4300 švicarskih frankov. Lani je skupna zmagovalka Nika Prevc zaslužila 75.369 frankov, a je bila le druga na tej lestvici. Zmagovalka norveške turneje Eirin Maria Kvandal je prejela 40.000 frankov in s tem postala vodilna po zaslužkih.
Svetovni pokal se bo za skakalke in skakalce začel ta konec tedna v Lillehammerju. Velika želja FIS-a je, da bi ženske in moške tekme potekale na istih prizoriščih. Na Ljubnem imajo vsako leto odličen obisk na ženskih tekmah, moške tekme pa seveda niso realna možnost ob Savinji.
Smučarski tek v veliki krizi
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah bo od 26. februarja do 9. marca potekalo v Trondheimu. Ko so leta 1997 v smučarskem središču Granasen zadnjič organizirali svetovno prvenstvo, so bili smučarski teki izjemno priljubljeni. Björn Dählie je bil na vrhuncu moči, v Trondheimu je osvojil tri zlate, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Vsa tekaška in skakalna tekmovanja so bila razprodana.
Trondheim je bil nadaljevanje nepozabnih olimpijskih iger leta 1994, ki jih je organiziral Lillehammer in so po mnenju številnih poznavalcev najboljše zimske olimpijske igre v zgodovini.
Dählie je rekorder s šestimi zmagami v skupnem seštevku svetovnega pokala. Norvežani so imeli tudi v zadnjih 15 letih odlične tekače. Petter Northug, Martin Johnsrud Sundby in Johannes Høsflot Klaebo so prevladovali med svetovno elito. Vseeno jim ni uspelo preprečiti postopnega zatona.
Tudi Norvežani ostali brez dolgoletnih pokroviteljev
Smučarski teki so v veliki krizi. Svetovni pokal je popolnoma neatraktiven, številni pokrovitelji pa se niso odločili za podaljšanje pogodb.
Na Norveškem je bil Norengros 20 let eden glavnih pokroviteljev, aprila lani pa se je odločil za umik. Letos je sledil nov udarec. Banka SpareBank je bila več kot deset let eden glavnih pokroviteljev, a poleti ni želela podaljšati pogodbe.
Pri norveški smučarski zvezi so prepričani, da bodo tribune v Trondheimu polne. Precej večja težava je svetovni pokal, ki je v velikem zatonu in ni več privlačen produkt. V osemdesetih in devetdesetih letih je bil to daleč najbolj priljubljen zimski šport na Norveškem.
Haaland, Warholm in Bø precej bolj priljubljeni od smučarskih tekačev
Norvežani imajo zdaj enega izmed največjih nogometnih zvezdnikov na svetu. Erling Haaland blesti v Premier ligi v dresu Manchester Cityja. Tudi v polnih Stožicah je sredi novembra dokazal svoje mojstrstvo. Zelo priljubljen je tudi atlet Karsten Warholm. Svetovni rekorder v teku na 400 metrov z ovirami ima prav tako ogromno navijačev in sledilcev na družbenih omrežjih.
Med zimskimi športniki izstopa Johannes Thingnes Bø. 31-letni biatlonec je že petkrat osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. Vsi trije so zanimivi za širše množice tudi zunaj tekmovalnih aren.
Nemčija po 24 letih ne bo organizirala tekme svetovnega pokala v smučarskih tekih
Tudi Nemčija je imela veliko uspeha v smučarskih tekih. Med letoma 2004 in 2007 je imela štirikrat zapored skupnega zmagovalca svetovnega pokala. Rene Sommerfeldt, Axel Teichmann in Tobias Angerer so poskrbeli za polna prizorišča v Oberhofu in Oberstdorfu. V letošnji sezoni prvič po sezoni 2000/01 Nemčija ne bo gostila niti ene tekme svetovnega pokala.
Biatlon še vedno privlačen za pokrovitelje
V precej boljšem položaju je biatlon, v katerem je le devet postaj svetovnega pokala in svetovno prvenstvo. Stalni prireditelji vedno zagotovijo polne tribune. Številni močni nemški pokrovitelji so že dolga leta zraven, Oberhof in Ruhpolding sta januarja vedno polna, poskrbljeno je tudi za šov zunaj tekmovalnega stadiona.
Pokljuka, ki se je izkazala z organizacijo svetovnega prvenstva sredi pandemije leta 2021, ne pride na vrsto vsako leto. Od 13. do 16. marca bo znova gostila najboljše biatlonce sveta.
