Med spanjem se izločajo nekateri hormoni, pomembni tudi za rast, obnovo mišic in apetit, klinične raziskave pa so pokazale, da je s spanjem povezan tudi spomin.

Barbara Gnidovec Stražišar pojasnjuje, da imamo v možganih tako imenovano glavno uro, ki vpliva na različne periferne ure, ki so v vseh naših organih. To sicer ne pomeni, da smo v različnih delih dneva "različni" ljudje, temveč notranje ure usklajujejo biološke funkcije: gibanje telesne temperature, krvnega tlaka in izločanje različnih hormonov.

Naš bioritem deluje tako, da smo najbolj zaspani med drugo in četrto uro ponoči, popoldne pa med 13. in 15. uro. Odrasli ljudje povprečno spimo od sedem do devet ur na dan.
Iz povprečja pa izstopajo najstniki oziroma pubertetniki. Raziskave so pokazale, da telo 24-urni cikel uravnava tudi z izločanjem hormona melanina, ki nam pomaga, da zaspimo. V laboratoriju so ugotovili, da začnejo odrasli izločati hormon okrog 10. ure zvečer, najstniki pa šele okrog 1. ure zjutraj. Možgani najstnikov v puberteti preprosto niso zaspani.

Drugačnega bioritma pa nimajo samo najstniki, ampak ga imamo lahko vsi, če nam ga nekaj "pokvari". To je lahko že spomladanski premik ure. "Raziskave so dokazale, da je v naslednjem dnevu več prometnih nesreč in nesreč pri delu," pojasnjuje Barbara Gnidovec Stražišar. Na težave z notranjo uro lahko vplivajo še izmensko delo, delo ponoči, potovanje med časovnimi pasovi (tako imenovani jat lag, pri čemer je več težav takrat, kadar potujemo na vzhod) ter stres in depresija.

Posledice porušenega bioritma so lahko telesne: krajši reakcijski čas, okrnjena motorika, glavoboli in ne nazadnje slabša vid in sluh; mentalne: okrnjena sposobnost pomnjenja, slabša koncentracija, slabša sposobnost sprejemanja odločitev, neprespanost pa lahko, sicer redko, povzroči celo halucinacije; ali duševne: utrujenost, razdražljivost in splošno slabo počutje.

Porušen bioritem lahko vodi v resne zdravstvene težave, od depresije do debelosti in celo sladkorne bolezni. Nekatere raziskave so pokazale, da premalo spanca poruši ravnovesje hormonov, ki uravnavajo lakoto in sitost, kar pomeni večjo lakoto in vodi v večjo telesno težo. Pomanjkanje spanja lahko poslabša tudi telesno sposobnost uporabe inzulina, kar lahko povzroči diabetes. Skrajne posledice kronično porušenega bioritma pa lahko privedejo do srčno-žilnih, možgansko-žilnih in ne nazadnje celo do nekaterih rakavih obolenj.

Seveda pa vsi nismo "»narejeni" enako. Obstajajo različni kronotipi, pravi Barbara Gnidovec Stražišar: "Ali smo jutranji tip, se pravi, da gremo lažje prej spat in potem tudi zjutraj brez težav prej vstanemo, ali pa smo tako imenovani pozni kronotip, tako da ločimo 'škrjance' in 'sove'."

Kronotip se s starostjo spreminja in pubertetniki so pogosto 'sove', starostniki pa 'škrjanci', še dodaja Gnidovec Stražišar. Kako pomembni so kronotipi, nakazuje tudi to, da posebna veda, kronobiologija, preučuje možnosti za aplikacijo nekaterih zdravil na popolnoma individualni ravni, torej glede na posameznikov kronotip. "Že zdaj vemo, da se največ srčno-žilnih dogodkov, infarktov, dogaja v zgodnjih jutranjih urah, ko začne naraščati stresni hormon kortizol, ko se začne zviševati naša telesna temperatura in naraste tudi krvni tlak." Le redko pomislimo, da naša notranja ura lahko tako neposredno vpliva na naše zdravstveno stanje. Vendar so raziskave dokazale celo to, da so brazgotine pri operacijah na srcu večje, če so operacije opravljene zgodaj zjutraj kot pozneje v dnevu, še razlaga dr. Gnidovec Stražišar.