Rogatec je pred dobrimi 700 leti dobil trške pravice. Velja za enega izmed najstarejših trgov v Sloveniji. Nad krajem stoji grajski kompleks Strmol. Prvič je v pisnih virih omenjen leta 1436, ko so celjski grofje Jakobu Strmolskemu podelili obrambni stolp pri Rogatcu. Z novim lastnikom je dvorec dobil tudi novo ime. Ker je imel Strmolski v lasti tudi graščino v bližini Cerkelj na Gorenjskem, imamo zdaj v Sloveniji dva dvorca z imenom Strmol.
Danes ima dvorec novo funkcijo, o življenju v preteklosti uči nove generacije mladih, pravi skrbnica dvorca Strmol Gordana Bilušić. Na dvorcu menijo, da je ohranjanje vezi s preteklostjo pomembno, da ne izginejo znanje in izkušnje, ki so se včasih prenašali iz generacije v generacijo. Na dvorcu so ustanovili rokodelski center, ki obiskovalcem ponuja različne delavnice že skoraj pozabljenih obrti.
Ena izmed privlačnejših je delavnica ročnega pihanja stekla. Steklarstvo ima v Sloveniji dolgo zgodovino. Arheologi so našli ostanke talilnih peči iz obdobja rimskega cesarstva, prve steklarne oziroma glažute pa so bile ustanovljene v Ljubljani v 16. stoletju. Način ročnega pihanja stekla se pravzaprav ni bistveno spremenil. Zelo mogoče pa je, da bo znanje počasi izginilo iz naše kolektivne zavesti; majhnih glažut je bilo samo v Obsotelju nekoč sedem, danes pa v celotni državi obratujeta samo še dve steklarni, v Rogaški in Hrastniku.
Dvorec Strmol ni edina povezava s preteklostjo v Rogatcu, nekaj ulic naprej ima svoj prostor največji muzej na prostem pri nas. Gre za muzej stavbne dediščine, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Tudi tu ima ohranjanje spomina na preteklost pomembno mesto. Vodja muzeja Nives Brezovnik primerja znanje o preteklosti naroda z rastjo drevesa: "Drevo je lahko rodovitno, če ima močne in globoke korenine." Te korenine so seveda naša zgodovina.
Naša zgodovina, naša tradicija in identiteta so tudi znanje in veščine rokodelskih obrti. Te izginjajo. Dober primer je kovaštvo, za katero obstaja nacionalna poklicna kvalifikacija, vendar do zdaj še ni bil izdan noben certifikat. Gre za staro obrt, ki se je na ozemlju Slovenije pojavila že v 11. stoletju, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je začela počasi izginjati. Podobno velja za pletarstvo, ki je bilo včasih v Rogatcu tako priljubljeno. Leta 1885 je bila tam ustanovljena zadruga za gojenje vrbe. Kmetje so šibje za pletenje košar prodajali celo v tujino. Sodobno pletarstvo uporablja popolnoma enake tehnike in materiale kot pred stoletji. Danes je ta obrt uvrščena v Unescov register nesnovne kulturne dediščine.
Tako ohranjajo spomin na preteklost v Rogatcu, kajti kot pravijo, moramo vedeti, od kod prihajamo, če želimo vedeti, kam gremo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje