Vrt kot preplet zanimivih dreves in grmovnic, cvetočih gred, ki jih obdaja negovana zelena trata, unikatnih okrasnih kamnov, različnih skritih kotičkov, do katerih vodijo lesene ali kamnite poti, in večjih ali manjših vodnih motivov nas ne more pustiti ravnodušnih. Ljubezen do vrtnarjenja in ustvarjalnost lastnikov vrtov dokazuje, da je za marsikoga vrt ob hiši lahko prava zelena oaza miru, sprostitve in ustvarjalnega dela.

Toda vrt potrebuje stalno vzdrževanje in nikoli ne bomo končali njegovega urejanja. Morda bomo pozneje dobili nove ideje, morda nam kaj ne bo všeč in vrt bomo preuredili. Urejanje vrta je vedno povezano z ljubeznijo do narave in rastlin. Vrtovi, ki jih ne urejamo z ljubeznijo, so lahko zelo lepi na pogled, a nimajo privlačne topline ali domačnosti. Delujejo kot parki. Vrt, ki nam ga ureja profesionalni vrtnar, je lahko na pogled povsem brezhiben, a do njega zagotovo ne bomo čutili takšne navezanosti, kot če vrt ustvarimo z lastnimi rokami.

Da se izognemo začetniškim napakam pri oblikovanju in zasaditvi vrta, pa Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok opozarja, da je že pri sami zasnovi vrta zelo priporočljiv posvet s strokovnjakom, saj se s tem izognemo številnim poznejšim nevšečnostim. Tako nam lahko načrt vrta izdela preverjen krajinski arhitekt oz. načrtovalec vrtov. Ta se bo vedno najprej zelo natančno pogovoril z nami kot naročnikom in ob upoštevanju njegovih želja poiskal rešitve, ki nam bodo ustrezale najmanj 20 let. Če imamo dober načrt, ga lahko potem tudi sami postopoma uresničujemo in vrt bo ostal vedno urejen in obvladljiv. Predvsem pa, kot poudarja Mastnak, mora vedeti, koliko časa bomo lahko posvetili svojemu vrtu, in se na podlagi tega odločati o njegovi velikosti in zasaditvi. Kajti vrt poleg naše ljubezni potrebuje tudi nenehno nego.

Seveda je za uspešno vrtnarjenje potrebno tudi obilo znanja, določenih veščin in seveda dela. Vedeti je treba, kakšna vrsta zemlje ustreza kateri rastlini, na kakšni legi bo ta rastlina uspevala, izbor rastlin je treba prilagoditi tudi vse bolj spreminjajočemu se podnebju, seznaniti se je treba tudi z različnimi škodljivci, ki lahko ogrožajo naše rastline, in z bojem proti njim, vsak lastnik vrta pa mora vedeti tudi, kako rastline obrezovati, s čim gnojiti, koliko zalivati …
Matjaž Mastnak je prepričan, da je ponudba strokovnega znanja dovolj velika. Poleg številne strokovne literature obstajajo specializirane vrtnarske revije, v katerih lahko vsak vrtnar začetnik dobi potrebno znanje in nasvete. Ljudje si tudi izmenjuje svoje izkušnje prek številnih forumov in skupin na družbenih omrežjih, na katerih se zbirajo ljubiteljski vrtnarji. Najbolj verodostojne informacije in nasvete pa zagotavljajo tudi vsi botanični vrtovi in arboretumi v Sloveniji, ki organizirajo številne delavnice in posvete, na katerih lahko vsakdo dobi vse informacije, ki jih potrebuje pri delu na vrtu.

Tudi Lidija in Peter Knavs iz Loškega Potoka sta bila pred 25 leti, ko sta začela oblikovati svoj vrt okoli hiše, popolna začetnika. Vrt, ki se razteza na površini enega hektarja, sta zasnovala po intuiciji. Seveda sta tudi onadva pri zasaditvi storila marsikatero začetniško napako, ki sta jo morala pozneje popraviti. Petru so všeč domača drevesa, javorji, ki na vrt zlasti spomladi in jeseni prinesejo osupljive barve; tudi dvobarvne bukve, cedre in različni iglavci so našli pri njem svoj prostor. Lidijo čedalje bolj prevzemajo hoste in iskrivke, ki s svojimi zanimivimi kombinacijami prinašajo paleto bolj umirjenih barv. Oba privlačijo trave in zanimive oblike kamnitih gmot, ki jih skupaj odkrivata v okoliških gozdovih. Peter pri ustvarjanju z lesom in kamnom neizmerno uživa in pusti svoji domišljiji prosto pot. Resnično domišljijski se zdi tudi ribnik, ki ga je ustvaril. Tako urejen vrt zahteva od lastnikov vse leto nenehno navzočnost in veliko dela, sploh za Lidijo, ki to počne ob službi. Kljub obilici fizičnega dela pa je za zakonca Knavs njun vrt njuna strast, veselje in vir neizčrpnih idej, energije in notranje izpolnitve, predvsem pa zelena oaza miru. In njun vrt je še vedno, kot pravita, nedokončana zgodba.

Prebivalci mest velikokrat pogrešamo košček narave – takega, ki bi bil na dosegu roke. Vendar ni nujno, da je tako. Četudi nimamo prostora, kjer bi posadili svoje najljubše cvetoče trajnice ali najokusnejše plodovke, lahko vsaj delček tega zasadimo tudi na balkonih in okenskih policah in tako ozelenimo betonsko džunglo. Nekaj nasvetov, kako tak vrtiček načrtovati, katere rastline izbrati in kako jih pravilno negovati, bo v oddaji Ah, ta leta! z nami delila tudi Jerneja Jošar, zagovornica ekološkega vrtnarjenja.

Sprehod skozi vrt ali samo zadrževanje na vrtu znižuje stres, nas napolni z energijo in navdihuje. Delo na vrtu pa je lahko tudi oblika rekreacije za telo in možgane. Seveda pa se moramo dela lotiti z užitkom in neobremenjeno, poudarja Matjaž Mastnak. V starejših letih si lahko delo na vrtu tudi prilagodimo: "Nasvet, ki sem ga tudi sam dobil, je zelo koristen – pri delu na vrtu nikoli ne čepeti, vedno raje klečati, obstajajo tudi podloge za kolena. Ko pa tudi to več ne gre, si je treba vrt dvigniti na višino, na kateri lahko delamo brez sklanjanja – bodisi v obliki visokih gred ali le malce dvignjenih gred."

Če se bomo dela lotili z odporom, bomo dosegli ravno nasprotni učinek od želenega. Zato je pomembno, da vrt uredimo tako, da imamo z njim ravno toliko dela, da še uživamo. Ljudje, ki imajo svoj vrt, so telesno dejavnejši. Večja aktivnost je povezana z boljšim fizičnim in psihičnim počutjem, zmanjšuje pa se tudi verjetnost za pojav nekaterih bolezni, kot sta rak in depresija. Govorimo lahko o hortiterapiji, ki vključuje vsa čutila in ustvarja največje učinke za doseganje notranjega miru.

Tudi slovenski vrtovi vse bolj postajajo zeleni podaljški naših bivalnih prostorov. Vrt ostaja kotiček za sproščanje, druženje ali umik v zasebnost, zelena oaza miru in delček narave v neposredni bližini našega doma. Izkoristimo ga! Sodobna družba se čedalje bolj oddaljuje od narave in vse bolj izgublja stik z njo. Vrt nam omogoča, da ta stik ohranjamo, in nam ponuja trenutke, ki so bili za naše prednike nekaj vsakdanjega. Čas, ki ga bomo preživeli na vrtu, nas bo povezal z naravo in nas opomnil, da je v življenju morda pomembno nekaj povsem drugega, kot nam radi vsiljujejo oblikovalci sodobnega načina življenja.