Ljudsko izročilo zajema različne oblike ustnega, pisnega in materialnega izražanja, ki se prenašajo iz roda v rod. Vključuje pripovedke, pesmi, običaje, obrede, tudi znanje in še veliko več. Tega se zaveda tudi Dušica Kunaver, zavzeta zbiralka slovenskega ljudskega izročila, ki se je prijel vzdevek romantična etnologinja. Kot pravi, se brez ljudskega izročila – brez jezika, šeg, pesmi in tudi vrednot – ne bi obdržali kot narod. Če bomo izgubili preteklost, tudi prihodnosti ne bomo imeli.

Ob tem še poudarja, da je kljub majhnosti naše dežele slovenska ljudska dediščina izredno bogata in da pregovor Vsaka vas ima svoj glas pri nas res drži. Njej posebej ljub del slovenske kulturne dediščine so ljudske pripovedke, ki so ji zelo polepšale otroštvo, in to tudi v času vojne, ko so bili večkrat lačni kot siti. A danes se ne spomni lakote, temveč zgodb in pesmi, ki jih je pela njena mama. Pripovedke nas že stoletja in celo tisočletja učijo in vzgajajo. Vzgajati ne moremo s pojmi, dodaja Dušica Kunaver, ki je bila po poklicu učiteljica, ampak s primeri, ki jih lepo in razumljivo ponujajo pravljice. Tako kot nas učijo, kaj je prav in kaj narobe, nas tudi svarijo pred nevarnostmi. Ko je nekoč morala njena mama na njivo in pustiti otroke same, jim je povedala zgodbo o povodnem možu, kar je bilo dovolj, da so se otroci prestrašili in se niso približevali reki, ona pa je bila lahko mirna, da se ne bodo utopili.

Naloga ljudskih pripovedk je bila torej vzgajanje in predvsem pojasnjevanje nerazumljivih pojavov, etnolog in kulturni antropolog Ambrož Kvartič pa poudarja, da vloga sodobne pripovedne folklore ni nič drugačna. Sodobne povedke so raziskovalci prepoznali sredi 20. stoletja, ko so ugotovili, da ljudje še vedno pripovedujemo, čeprav so motivi morda drugačni. Namesto Jage babe na cesti v gozdu straši duh avtostoparke in tako opozarja na nevaren cestni odsek. Pripovedi nam še vedno osmišljajo življenje, pripovedujemo si o stvareh, ki nam razlagajo svet, ali pa z njimi ubesedujemo, kar nas v svetu teži, čeprav se tega morda niti ne zavedamo. Taka je recimo zgodba o rezervnih ključih, skritih v stranskem ogledalu dragega avtomobila, kot dogovor med veliko korporacijo in kriminalci, ki pridejo in avto ukradejo. Dr. Kvartič dodaja, da je pripovedni repertoar kolektivna podzavest ljudi, vedno je bila in vedno bo.

Naš pradavni ded je bil del narave in se je vanjo tudi vključeval, ljudje so živeli po prastarih pravilih; to je bil način življenja, ki je poleg druženja in načina življenja pomenil predvsem preživetje. Modrosti dedov pa je poslušal, opazoval in si mnoge zapomnil tudi Dušan Kaplan, ki védenje o preteklosti združuje z znanjem moderne fizike in matematike ter vsako leto izdaja vremensko pratiko. Kot pravi upokojeni učitelj in ravnatelj, gre za bogato dediščino, ki počasi izginja. Včasih pa je bilo dobro poznavanje koledarja in vremenskih pojavov ključno, da ljudje niso ostali lačni in premraženi. Čeprav se je zaradi podnebnih sprememb vreme močno spremenilo in se lahko sprašujemo o zanesljivosti številnih ljudskih modrosti, je Kaplan še vedno prepričan, da je narava naš največji učitelj, če ji le znamo prisluhniti. Kot je povedala njemu, nas čaka vroče poletje.

Da izročilo prednikov ni le stvar starejših, dokazujejo tudi mladi v Akademski folklorni skupini France Marolt, v kateri postavljajo merila v folklorni dejavnosti. Imajo namreč ogromno znanja ter zbranega pisnega in materialnega gradiva. Združuje jih ljubezen do plesa, glasbe, oblačil narodne noše in seveda do naše skupne preteklosti. Tako kot ne želijo, da gre ljudsko izročilo v pozabo, se zavedajo, da ga hkrati tudi ves čas soustvarjamo in oblikujemo. Kot poudarja umetniška vodja skupine Ema Kovač, je ljudsko izročilo zelo izmuzljiv pojem. Ljudje se radi zabavamo in zato plešemo, verjetno že od nekdaj, kar pomeni, da je ples ves čas živ in se zato tudi spreminja – odvisno od tega, s kom plešemo, zakaj plešemo, kje plešemo. Podobno je z glasbo. Vsekakor pa je folklora nekaj, kar ne spada zgolj v knjige ali muzeje, temveč med ljudi.

Med ljudi širimo ljudsko izročilo tudi v oddaji Ah, ta leta!