Bil je dolgoletni direktor alpskih disciplin, brez katerega tekmovalno smučanje pri nas zagotovo ne bi bilo takšno, kot je. Tone Vogrinec, ki je lani praznoval 80-letnico, je bil gost tokratne oddaje. Skupaj smo se sprehodili skozi njegove smučarske začetke in največje uspehe. V bogati smučarski karieri je bil skorajda vse: od tekmovalca in trenerja do direktorja.

Kot se spominja, so ga smučati pri sedmih ali osmih letih naučili starši, pozneje pa se je, kot pravi, vse spontano razvijalo. Posebno rad se spominja prvih pomembnejših uspehov: "Najlepši, a tudi najnapornejši časi so bili prvi tekmovalni uspehi. Vedno znova poudarjam, da je bil takrat glavna osebnost Bojan Križaj. Ko je zmagal na slalomu, je vsem nam in celotni jugoslovanski javnosti dokazal, da lahko tudi iz teh krajev pride kakšen dober smučar. S tem smo prestopili iz anonimnosti v mednarodne kroge. In potem se je to nadaljevalo."

Poudarja, da je k uspehom pripomogla tudi dobra skupinska povezanost. Najprej je sicer deloval sam, pozneje je dobil pomočnike, druženje z reprezentanti pa je pripomoglo k temu, da so oblikovali povezano ekipo in da ni bilo nikomur pretežko biti 150 dni na leto stran od doma. "Na družinsko življenje smo seveda lahko pozabili – to so bile negativne posledice. Vendar so me uspehi tako potegnili, da sploh nisem razmišljal, da bi se temu odpovedal."

V oddaji se spominja tudi močnega vpliva, ki so ga na smučanje imeli mediji, predvsem televizija. Ta je bila zlasti pomembna, ko je bilo treba pridobivati denar za razvoj discipline. Tone Vogrinec je bil v tem res izurjen in nekoč je dejal: "Poslujem kot na orientalski tržnici, nikoli nisem za nič plačal polne cene." Iznajdljivost in občutek za posel sta mu prišla v takšnih okoliščinah nadvse prav, še posebno pa se je njegova poslovna žilica lahko udejanjila v legendarni akciji Podarim – dobim. "Snemanja so bila naporna, tudi po 30-krat smo ponavljali kak prizor. Ampak smo bili dobra ekipa in tudi pri sodelovanju s sponzorji sem imel srečo, ker so nas poznali."

Ob tem, kot poudarja, rad razmišlja, kako je bilo konec osemdesetih let preteklega stoletja mogoče, da so kaj takega, kot je bila akcija Podarim – dobim, sploh lahko izvedli. "Takrat je vsa Slovenija spremljala akcijo in dihala z nami. Dva milijona in pol razglednic se je prodalo, stroški so bili minimalni, ker smo skoraj vsi delali prostovoljno. Pošta je dala zastonj znamko. Slovenija je takrat res dihala za smučarijo."

Tone Vogrinec še vedno rad smuča, če mu le vreme in čas to omogočata. Prav tako kot 85-letna Milena in 87-letni Franci Malovrh, s katerima smo preživeli dan na smučanju na Cerknem. Bili pa smo tudi na Blokah, kjer smo si ogledali bogato smučarsko zapuščino začetkov bloškega smučanja v muzeju Bloški smučar.

Celotno oddajo si lahko ogledate v videu spodaj!