Novo leto pomeni tudi nov začetek, zato ga marsikdo "izkoristi" za to, da si zada nove cilje, da si obljubi, da bo v novem letu drugače. Raziskave, ki so jih opravili v Združenih državah Amerike, kažejo, da kar 45 odstotkov Američanov vsako leto naredi novoletne zaobljube. Najpogostejše so: izgubiti odvečno telesno maso; postati bolj organiziran; manj zapraviti ali več privarčevati; prenehati kaditi; preživeti več časa z družino. Na žalost večina novoletnih zaobljub nikoli ne postane realnost. Dobra tretjina ljudi se zaobljubam odpove že v prvih dveh tednih, po pol leta pa je zaobljubam zvesta manj kot polovica.

Zakaj pravzaprav sploh delamo novoletne zaobljube? Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik pravi, da si ob mejnikih v življenju – pa naj bo to konec šolanja, rojstni dan in seveda tudi novo leto – vzamemo čas za premislek o tem, kaj smo počeli in kaj želimo početi vnaprej. Dobro je, da imamo cilje in želje, pri čemer, poudari, je želja bolj pasivna, cilj pa že zahteva našo dejavnost.

Uresničevanje zaobljub zahteva nekaj motivacije. Na vprašanje, kako se torej držati zaobljub, Kristijan Musek Lešnik odgovarja, da je najpomembnejše to, da so naši cilji čim konkretnejši, oprijemljivi in po možnosti merljivi. Poleg jasno določenega končnega cilja moramo imeti postavljene tudi vmesne cilje. Vsaka dosežena etapa nam bo dala samozavest in motivacijo za naslednjo. Pa še: zaobljuba, ki jo naredimo, naj bo uresničljiva. Svetovni mir je sicer lepa želja, zelo težko pa jo izpolni posameznik. Zaobljuba naj torej izhaja iz nas samih!

Ideja novoletnih zaobljub menda izvira že iz antične Mezopotamije. Babilonci so sprejemali novoletne zaobljube ob novem letu – ki so ga praznovali v času pomladnega ekvinokcija – zato, da bi bogovi ostali milostni tudi naslednje leto. Tudi prva novoletna praznovanja naj bi se začela v času antičnega Babilona, pred približno 4000 leti.

Prvi januar je postal prvi dan novega leta veliko pozneje. Zgodnji rimski koledar je poznal 10 mesecev in 304 dni. Novo leto pa se je, tako kot pri Babiloncih, začenjalo marca, ob enakonočju. Skozi stoletja koledar preprosto ni bil več usklajen s premiki sonca. Julij Cezar je leta 46 pred našim štetjem sklenil, da bo zadevo uredil. Vpeljal je julijanski koledar in razglasil 1. januar za prvi dan novega leta.