Nekdaj je veljalo, da je osteoporoza bolezen starih žensk, vendar upokojena zdravnica, ki je dolga leta predsedovala Zvezi društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, pravi, da je vzrok za ta mit predvsem dejstvo, da imajo ženske že zaradi svoje konstitucije manjše in tanjše kosti z manj kostne mase kot moški. Poleg tega jim po menopavzi izrazito upade raven estrogena v telesu, estrogen pa pospešuje tvorbo kostnine. Tudi zato so ženske bolj izpostavljene tveganju za osteoporozo. Vendar ta bolezen tudi moškim ne prizanaša, saj je upadanje tvorbe kostnine normalen pojav v starosti, pri čemer gre za fiziološko osteoporozo. Osteoporoza pa lahko tudi posledica nekaterih bolezni in jemanja nekaterih zdravil.

Kost je živa, vedno nastaja, se gradi. Osteociti so celice, ki kost gradijo. Najintenzivneje se tvorijo v mladosti, nekje do 30. leta. Med 30. in 40. letom sta rast in razgradnja kosti uravnoteženi, po 40. pa je v kosteh več osteoklastov, ki resorbirajo kostnino. Zato izgubljamo kostno maso, kosti postanejo luknjičaste in krhke. Vendar izguba kostne mase še ne pomeni, da imamo osteoporozo, njeno predstopnjo imenujemo osteopenija.

Že vrsto let jo ima tudi upokojena agronomka Marinka Lombar Peternel. Zanjo je izvedela, ko je opravila presejalni test za tveganje za osteoporozo: ultrazvok petnice. Bolezni se ni ustrašila, ampak za zdrave kosti skrbi z zdravim življenjskim slogom: zdravo prehrano, dodatki kalcija, kalija in vitamina D, predvsem pa veliko gibanja na prostem ter vodene telovadbe, prilagojene bolnikom z osteoporozo. Informacije o tem dobite na spletni strani Združenja društev bolnikov z osteoporozo Slovenije www.osteoporoza.si. Tam najdete tudi vprašalnike, s pomočjo katerih boste ugotovili, ali pri vas obstaja tveganje za osteoporozo. Če ste v vprašalniku večkrat odgovorili pritrdilno, svetujemo, da se o tem pogovorite z osebnim zdravnikom.

Življenjski slog igra veliko vlogo

Dejavniki tveganja za osteoporozo so: kajenje, čezmerno uživanje alkohola, slaba prehrana in predvsem premalo gibanja. Nanje lahko vplivamo sami, tako da spremenimo življenjski slog. Ker pa je osteoporoza tudi posledica staranja, je žal ne moremo z gotovostjo preprečiti, še posebno če jo ima kdo v družini. Sama bolezen se sicer ne prenaša z geni, se pa prenaša nagnjenost k osteoporozi. Zato je za preprečevanje bolezni resnično zelo veliko odvisno od nas samih.

Marsikdo niti ne ve, da ima osteoporozo, dokler si pri padcu česa ne zlomi. Duša Hlade Zore opozarja, da prvi zlom pri osteoporozi žal ni zadnji, zato je treba preprečiti padce. Najpogosteje pademo v domačem okolju zaradi mokrih drsečih tal, preprog ipd. Pri osteoporozi je za zlom dovolj že padec s stojne višine.

Ocenjujejo, da si v Evropi vsakih 30 sekund zaradi krhkosti kosti kdo kaj zlomi. Takrat je dobro vedeti, kako ravnati, kako dati prvo pomoč oziroma imobilizirati poškodovani del telesa, da bo poškodovanca do prihoda k zdravniku čim manj bolelo. Društvo študentov medicine Slovenije v okviru projektov Za življenje! in Urgentna medicina izvaja brezplačne delavnice dajanja prve pomoči. Več na zazivljenje.org.

Najpogostejši so zlomi nadlahtnice, zapestja, kolka in medenice, najzahrbtnejši pa so zlomi vretenc, ki ob zlomu ne bolijo zelo in zato zdravniško pomoč največkrat poiščemo, ko se vretence že zarase, splošči in začne pritiskati na živce, saj nas šele takrat zelo boli. Zlomi kolka so pogostejši po 70. letu in se pogosteje zgodijo pri moških. So zelo nevarni, saj v visoki starosti prinašajo tveganje za trajno invalidnost, 26 odstotkov ljudi pa umre zaradi zapletov ob zlomu kolka.

Ker smo večkrat omenili, da je za preprečevanje osteoporoze zelo pomembno, da se veliko gibamo, hkrati pa se moramo izogibati padcem, smo za nasvet prosili kineziologa Luko Hrena. Še posebej zato, ker smo ugotovili, da več raziskav za preprečevanje osteoporoze in celo povečanje kostne mase priporoča skoke.

Skoki so najpomembnejše gibanje za naše kosti, ker pride do obremenitve celega telesa: nog, kolkov in celo hrbtenice. Obremenitev čutimo kot tresljaje in prav ti so pomembni spodbujevalci tvorjenja kostnine. Če iz kakršnih koli razlogov ne morete skakati, lahko skoke zamenjate z udarci s peto ob tla, pri katerih pride do podobnih obremenitev. V povezavi s tem je bilo opravljenih več znanstvenih raziskav, ki so pokazale, da se je pri tistih, ki so vaje izvajali pol leta vsak dan po dvakrat po 30 poskokov ali udarcev s peto ob tla, tvorba osteocitov, ki sestavljajo kostno tkivo, povečala tudi za 30 odstotkov. Dolgo je veljalo, da taka vadba pomaga predvsem ženskam pred menopavzo, vendar so znanstveniki dokazali, da skoki vplivajo na tvorbo kostnine pri vseh.

Druga vadba, ki dokazano deluje na krepitev kosti, pa je vadba z utežmi. Z raziskavami so dokazali, da je med dvigalci uteži najmanj bolnikov z osteoporozo, saj so si s treningi v mladosti in tudi pozneje pridobili toliko kostne mase, da tudi ob starostni razgradnji kosti pri njih ne pride do tveganja za osteoporozo, saj imajo kostne mase še vedno dovolj.

Kineziologi opozarjajo, da morajo pred vadbo in po njej narediti nekaj poskokov zlasti tisti, ki trenirajo plavanje ali kolesarstvo, ker tam obremenitev in za kosti zelo pomembnih tresljajev ni. S to vadbo naredimo veliko za mišice in kondicijo, skoraj nič pa za kosti. Zato nam do zdravih kosti manjka še nekaj skokov in/ali vadbe z utežmi.

Najslabše za kosti pa je vsekakor pasivnost: posedanje na kavču in počitek, še zlasti, če že imate osteopenijo ali osteoporozo.