Drama se konča z uporom robotov proti človeškim stvarnikom.

Da bi se roboti, ki jih uporabljamo sto let pozneje, uprli, je ne samo malo verjetno, ampak nemogoče. Roboti so orodje z računalnikom, pravi Lenarčič. Ali kot pravi Slovar slovenskega jezika: to je elektronsko vodena naprava, ki enakomerno opravlja vnaprej programirana, človekovemu zdravju pogosto škodljiva dela.

Prvi roboti so se pojavili precej pozneje kot sama beseda robot; v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so izdelali prve industrijske robote. "Še vedno 99 % vseh robotov sestavljajo umetne roke, nič bolj sofisticirane kot šivalni stroj, le da jih vodi računalnik," pojasnjuje Lenarčič. Prve robote so uporabljali v avtomobilski industriji in še danes je ta panoga najbolj robotizirana.

Za robotsko velesilo od začetka velja Japonska, vendar v Evropi v resnici ne zaostajamo zelo. Po besedah Lenarčiča je "Slovenija izjemno močno robotizirana. Po številu robotov na zaposlenega smo na tretjem, četrtem mestu v Evropi."

Roboti so počasi začeli osvajati tudi druge panoge, tako da robotski sesalniki in kosilnice pravzaprav sploh niso več novost. Tudi v vojaški in medicinski panogi že dolgo uporabljajo robote. Na primer eksoskelete, torej zunanje skelete, ki jih človek lahko obleče, zato da povečamo njegovo moč, mu omogočimo gibanje ali pomagamo pri gibanju.

Morda še modernejši so roboti, ki so namenjeni za podporo zdravstvenim delavcem.

Takšna sta robota Frida in Smiljan, ki sta v "službi" v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Odzivata se na govorne ukaze in izpolnjujeta določene naloge, predvsem administrativne, kar bi lahko razbremenilo zdravstveno osebje. Namen robotov ni nadomestiti človeškega dela, ampak ga napraviti preprostejšega.

Pa vendar je strah, da bi roboti nadomestili človeka, pogost, toda Lenarčič je prepričan, da je neutemeljen. Že "telo" robotov je precej primitivno, pravi. Človeška rama ima na desetine med sabo povezanih kosti, mišic, ovojnic, ki omogočajo nadvse kompleksno gibanje in premike. "Robot ima tri 'mišice' za premikanje rame; to je tako rekoč konzerva."

Kaj pa "možgani"? Roboti seveda lahko "shranjujejo" ogromne količine podatkov, po katerih lahko zelo hitro brskajo. Vendar to ne pomeni, da so pametnejši. "Človek si zapomni približno 10 telefonskih številk, robot pa v nekaj sekundah vse telefonske imenike v Evropi. Toda ustvaril ne bo ničesar: nima domišljije, ne zna pozabljati …" razlaga Lenarčič in dodaja: "Strah pred roboti bi bil podoben strahu kmetov pred traktorji."

Po drugi strani pa smo ljudje nagnjeni tudi k temu, da se navežemo na stvari. Marsikateri robotski sesalnik ima verjetno ime, morda ga imamo celo majčkeno radi, čeprav sam seveda ničesar ne čuti. Humanoidni robot Smiljan je na vprašanje, ali bi lahko postal prijatelj človeku, odgovoril: "Prijatelj težko, saj sem stroj."