Upokojenci na trgu dela ne konkurirajo rednim delovnim mestom in službam mlajših, temveč pomenijo dopolnilo in pomoč, morda na vrhuncu sezone, je razložil Mitja Pajek, idejni vodja zaposlitvenega portala Senior dela. Delodajalci cenijo dolgoletne izkušnje in iznajdljivost v različnih okoliščinah ter navsezadnje tudi to, da se upokojenec lahko hipno odzove in prilagodi glede časa, še dodaja Pajek.

Portal Senior dela je namenjen upokojencem, ki iščejo delo, delodajalcem, ki iščejo občasno pomoč upokojenca, in tudi posameznikom, ki bi morda potrebovali občasno pomoč. Na portal se je pred časom tako obrnila družina, ki je iskala nadomestno babico ali dedka za pomoč pri varovanju vnukov.

Delo za denar je lahko nuja v času, ko so pokojnine razmeroma nizke, življenjski stroški pa rastejo. Vendar denar ni edini razlog, zaradi katerega se upokojenci vračajo na trg dela. V službi se počutijo koristne in spoštovane, v delovnem okolju pa so v družbi, kjer krepijo medosebne vezi. In navsezadnje – pri svojem delu se tudi učijo in tako trenirajo telo, možgane in duha.

To so kot razloge za delo po upokojitvi navajale gospe, ki smo jih predstavili v oddaji. Dve delata kot pomočnici v restavraciji, ena kot pomočnica sobaric v hotelu, dve pa sta turistični vodnici. Vseh pet je veselih, da lahko kljub starosti še prispevajo k družbi.

Ana Krajnc, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje, je prav tako prepričana, da se posameznikov prispevek k družbi ne konča z upokojitvijo. Ne vidi razloga, da ne bi starejši svojega znanja in izkušenj delili tudi, ko imajo že sive lase.

Formalnopravno obstaja več načinov, na katere se upokojenci lahko znova vključijo na trg dela, ne da bi to delo kakor koli vplivalo na uživanje pokojnine. Upokojenci lahko delo opravljajo po nekaterih pogodbah civilnega prava, kot je na primer avtorska pogodba. Pri takšni obliki sodelovanja mora delodajalec plačevati prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od zneska izplačila. Pri takšni pogodbi ni omejitve glede števila ur opravljanja dela in višine zaslužka. Prihodek vpliva le na plačilo dohodnine, ne pomeni pa manjše pokojnine.

Druga oblika dela upokojencev je po pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Tu pa so omejitve tako glede števila ur dela kot glede prihodkov. Opraviti je mogoče največ 60 ur dela v enem koledarskem mesecu, največkrat trikrat v koledarskem letu lahko upravičenec opravi tudi 90 ur dela v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu. Omejitev velja tudi za najvišji mogoč zaslužek. Pri omejitvah glede začasnega dela je treba biti pozoren, saj prekoračitev pomeni globo.

Upokojenci za opravljanje tega dela ne potrebujejo posebne obveznosti prijave ali registracije. Upokojenec v dogovoru z delodajalcem sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, v njej morata biti med drugim navedeni tudi obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka za opravljeno delo in predviden skupni znesek dohodka.

Tretja možnost za delo upokojencev je tako imenovano osebno dopolnilno delo. To pomeni predvsem dela, kot so pomoč v gospodinjstvu, druga manjša dela, izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelovanje drugih izdelkov, ki se izdelujejo doma, večinoma ročno in po pretežno tradicionalnih postopkih, pa tudi nabiranje gozdnih sadežev in zelišč za prodajo. Osebno dopolnilno delo je treba priglasiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ni pa podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upokojenec je dolžan za čas opravljanja tega dela plačevati le prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti. Prihodek v polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji iz preteklega koledarskega leta.

Potem pa je tu še kratkotrajno delo; to je posebna vrsta dela, ki predstavlja pomoč družinskih članov, na primer ko ima domače podjetje povečan obseg dela. Pomembno je, da za opravljeno delo ne prejmete plačila, delodajalec pa vas mora voditi v evidenci opravljanja kratkotrajnega dela in za vas plačevati prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti. Gre za izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno in zanjo ni potrebno sklepanje pogodbe niti vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Število ur je omejeno na največ 40 ur mesečno.

Kdor je pred upokojitvijo opravljal kmetijsko dejavnost, lahko svoje delo nadaljuje v okviru opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Pri tem je treba biti pozoren na starost upokojenca, ker je obveznost vključenosti v obvezno zavarovanje odvisna prav od starosti prijavitelja dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Navsezadnje pa je upokojena oseba lahko tudi družbenik, prokurist ali poslovodna oseba. Noben od navedenih statusov ne vpliva na uživanje pokojnine, razen če upokojeni postane družbenik in poslovodna oseba hkrati.

Na portalu Senior dela uporabniki poleg ponudnikov dela najdejo tudi točno takšne informacije o pravilih zaposlovanja in dela upokojencev. Pomagajo pa lahko tudi pri sami sklenitvi pogodbe o delu.

Celotno oddajo Ah, ta leta! si lahko ogledate v spodnjem videu.