Med drugim so pohod pripravili tudi v Ljubljani. Izpred Moderne galerije so pohodniki krenili po Čopovi ulici do Magistrata. V Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica so ob tem opozorili, da je september po svetu prepoznan tudi kot mesec alzheimerjeve bolezni.

Alzheimerjeva bolezen je degenerativna bolezen možganov, ki je najpogostejši vzrok demence. Približno 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco ima alzheimerjevo bolezen. Za boleznijo sicer zboli od pet do deset odstotkov ljudi, starejših od 65 let, s starostjo pa se potem ta odstotek močno poveča. V društvu Spominčica ob tem opozarjajo, da demenca ob vse starejšem prebivalstvu oz. daljšanju življenjske dobe postaja "kuga 21. stoletja". Med 80 in 90 let starimi se jih z demenco bojuje od 20 do 45 odstotkov.

Na svetu je več kot 44 milijonov obolelih za demenco, v Sloveniji pa za posledicami bolezni trpi več kot 32.000 bolnikov.

Za alzheimerjevo bolezen je značilno postopno odmiranje možganov, ki se običajno začne pojavljati pri starejših od 65 let. Kaže se kot napredujoča motnja predvsem kognitivnih sposobnosti posameznika, največkrat pride do motnje spomina, govora, vidno-prostorskih zaznav in izvršilnih funkcij. Pogosto se pojavijo tudi motnje vedenja, na primer napačno dojemanje sveta, prividi, tesnoba, motnje spanja ali depresija, ki običajno nastopijo nekje na sredini bolezni.

Bolniki z alzheimerjevo boleznijo imajo običajno težave s spominom, predvsem se jim dogaja, da se ne spomnijo stvari izpred nekaj minut, so slabo orientirani v trenutnem času in prostoru. Nasprotno pa ostaja dober njihov dolgoročni spomin, torej spomin na dogodke izpred nastopa bolezni.

Bolniki se spopadajo tudi z motnjami čustvovanja in razpoloženja, psihozo, spremembami osebnosti in motnjami vedenja. Kot poudarjajo nevrologi, je možnosti za zdravljenje alzheimerjeve bolezni vedno več, na voljo so različna zdravila, ki lahko upočasnijo bolezen. Poleg zdravil so za bolnike z alzheimerjem zelo pomembni tudi prilagoditev okolja ter izobraževanje in informiranje svojcev in skrbnikov.

Glavni dejavniki tveganja za pojav bolezni so pomanjkanje telesne dejavnosti, debelost, kajenje, depresija, visok pritisk in nizka stopnja izobrazbe.