Ena izmed zgodb pripoveduje, da so koze ali ovce osmukale liste dreves in bile po zaužitju zelenja bolj živahne kot po navadi ter nikakor niso zaspale. Pastir je bil radoveden in je živalim sledil na pašo ter tudi sam poskusil listje. Učinek je bil enak kot pri njegovi čredi. Imel je polno energije in ni bil zaspan, čeprav listje ni bilo okusno, prav tako kot plodovi, ki so imeli še močnejši učinek. Pastir je o vsem poročal menihom, ki so začeli pripravljati napitek iz kavovca, da so se lahko ponoči posvetili molitvam.

Od kod izvira kavovec?
Kavovec raste v tropskih gozdovih v vzhodni Afriki do nadmorske višine 1800 metrov. Znane so tri vrste kavovca, in sicer Coffea arabica, ki izvira iz Etiopskega višavja in Sudana, Coffea canephora (sinonim je C. robusta) raste med Kongom in Ugando, Coffea liberica pa je iz tropskih predelov zahodne in osrednje Afrike. Za pridelavo sta pomembni prvi dve vrsti, tako tudi pri nas govorimo o arabiki in robusti. Največ pridelajo arabike, ki je boljše kakovosti, vsebuje manj kofeina, ima močnejšo aromo in polnejši okus v primerjave z robusto, ki neugodno vpliva na želodec. V trgovinah lahko kupimo različne mešanice.

Pridelava robuste je manj zahtevna, zato je tudi cenejša in jo dodajajo arabiki. V najcenejših mešanicah prevladuje robusta oziroma jo je toliko kot arabike, v kakovostnih mešanicah pa je ¾ arabike in ¼ robuste, kar pomeni tudi višjo ceno.

Širjenje kave po svetu
Z napitkom iz zrn oziroma plodov kavovca so se v Arabiji srečali že v 7. st. n. št. Dve stoletji pozneje so jo zdravniki predpisovali za spodbujanje prebave v obliki napitka iz plodov in nepraženih zrn, ki naj bi jih začeli pražiti že v 12. st. V 14. st. so v vzhodni Afriki poznali napitek iz stolčenih ali zmletih praženih kavnih zrn, kar se je preko Arabskega polotoka in Turčije preneslo tudi v Evropo. Prvo kavarno so odprli v Carigradu leta 1545, v evropskih mestih pa so jih začeli odpirati v 17. stoletju, in sicer v Benetkah, kamor je prišla prva pošiljka kavnih zrn, v Londonu, Amsterdamu, Parizu, Nürnbergu, Regensburgu in drugih mestih. Do konca 17. stoletja so kavo pridelovali v arabskem svetu, nato so Nizozemci skrivaj vzeli par sadik ter na Javi in Sumatri nasadili plantaže kavovca. V 18. stoletju se je gojenje kavovca razširilo v Srednjo in Južno Ameriko. V 19. stoletju se je kava razširila po vsej Evropi, kar je prineslo odprtje številnih kavarn.

Instantno kavo so prvi začeli izdelovati v ZDA, po drugi svetovni vojni se je razširila tudi po Evropi. Za trgovce je bila kava zelo dobičkonosen posel, zato so se kmalu pojavili ponaredki kavnih zrn. To so bili praženi ali pobarvani ponaredki iz gline, kruha, zemlje in še česa.

Priljubljeni napitek se je hitro širil tudi v Sloveniji
Sprva niti niso vedeli, kaj kava sploh je – strup ali zdravilo, saj so jo lahko kupili samo v lekarnah. Nekaj časa so verjeli, da je to krepčilo za ženske, medtem ko moški raje posežejo po tobaku ali žganju. Sprva je bila dostopna le premožnejšim slojem, nato je po njej zadišalo v vsaki hiši. Nekateri so mislili, da je to neke vrste jed, zato so jo kuhali kot fižol, vendar so bila kavna zrna tudi po dolgotrajnem kuhanju še vedno trda in neokusna. Kavo so sprva pili brez dodatkov, šele pozneje so ji začeli dodajati sladkor, mleko in smetano.

Kava je bogat vir antioksidantov
Pražena kavna zrna vsebujejo kofein, sledi teofilina, beljakovine (9 %), ogljikove hidrate (25 %), maščobe (13 %), organske in nikotinske kisline, vodo, polifenole, rudnine, organske kisline, celulozo in druge sestavine. Glede na učinek sta najpomembnejši sestavini kofein, ki poživlja, in polifenoli, ki je najbolj razširjen in najpogostejši vir antioksidantov. Kava je koristna, vendar ob pretiranem uživanju lahko tudi škodi. Učinek je odvisen od posameznikovega načina življenja, časa in količine zaužite kave. Splošnega pravila, koliko je lahko popijemo, ni, zato mora vsak sam presoditi, kolikšna količina je primerna, da se bo dobro počutil in ne bo negativno vplivala na njegovo zdravstveno stanje. Kava zaradi kofeina spodbuja delovanje centralnega živčevja, delovanje krvnega obtoka in pospešuje delovanje srca. Organske kisline pa pospešujejo prebavo in spodbujajo presnovo. Polifenoli čaja so močnejši antioksidanti, vendar tudi polifenoli kave pripomorejo k obrambi telesa pred boleznimi, ki jih povzroča današnji način življenja.

Po ljudskem izročilu žvečenje kavnih zrn pomaga proti glavobolu, malariji in splošni oslabelosti. Ravno tako kava lajša težave bolnikom z astmo, ljudje z nizkim krvnim pritiskom si je lahko privoščijo malo več, pri ljudeh z visokim pa povzroča nemir. Kljub nekaterim pozitivnim lastnostim s kavo ne pretiravajte, saj draži želodec, razburja srce, povzroča nespečnost in nemir.

V preteklosti je bilo na trgu veliko kavnih nadomestkov
Včasih je bila kava dragocena in je ni bilo mogoče kar tako kupiti, zato so se uveljavili nadomestki. Na podeželju so pripravljali žitno kavo. Različna žita, kot so pšenica, rž ali ječmen, so pražili in stolkli v kamnitem možnarju in si skuhali pijačo. To so izboljšali z raznimi kavnimi nadomestki ali dodali malo prave kave.

»Kava (kofe) se prav okusna naredi po turšici. Kako? – Turšico praži (roštaj) prav počasi pri prav pohlevnem ognju, ker hitra in silna vročina jej vzame dober okus. Polovico tako spražene koruze in polovica kave naredi si tako dobro pijačo, da je veliko bolja od same kave, ako ta ni dobra.« Tako so pripravljale kavo gospodinje v 19. stoletju, je povzel Božidar Jezernik po Novicah.

Nekateri so dodali tako pripravljeni kavni še dren ali želod. Kavni nadomestki so bili v začetku 20. stoletja tako iskani, da so kmetom svetovali naj namesto sladkorne pese raje sadijo cikorijo. Priljubljeni so bili še v 60. letih prejšnjega stoletja, ko se je za zajtrk na mizi pogosto znašel kos kruha ali žganci (koruzni, ajdovi) s kavo.

Danes pa lahko pripravite s kavo različne napitke (ledena, bela kava …) in sladice.

Vir:

Andrej Goljat, Aleš Ogrin: Kava
Božidar Jezernik: Kava: Čarobni napoj