Prestolnica, v kateri so skoncentrirane tako rekoč vse najpomembnejše državne institucije, sodi med v Sloveniji potresno bolj ogrožena območja. Medtem ko za celotno državo velja srednja ogroženost, so seizmologi Ljubljani in okolici predpisali 7.-8. stopnjo ogroženosti po evropski lestvici.

To v najslabšem primeru pomeni resne poškodbe sten dobro zgrajenih stavb, medtem ko se lahko slabše grajene zrušijo. Ocena ogroženosti seveda ne pomeni, da ne bi moglo priti tudi do hujšega, rušilnega potresa, ki lahko povzroči tudi večje podore sten in delno uničenje konstrukcije dobro grajenih stavb.

Vir: Arso

Čez dan ima Ljubljana 50 odstokov več prebivalcev
Zelo pomemben dejavnik bi bil tudi čas potresa, saj je značilno, da se ponoči v stanovanjih zadržuje več ljudi, dopoldne pa se zapolnijo šole in delovna mesta. Pomemben dejavnik so tudi dnevne migracije, saj se število prebivalcev Ljubljane vsak delovnik med 6. in 17. uro po ocenah poveča za 50 odstotkov. Zaradi velike koncentracije ljudi so lahko ob močnem potresu problematični tudi sicer dobro protipotresno grajeni veliki nakupovalni centri. Tam bi največjo nevarnost pomenila panika ljudi.

Načrt reševanja mora pripraviti vsaka občina
Akcijski načrt reševanja v primeru potresa je dolžnost vsake občine posebej. Ljubljanski je iz leta 1997, njegova posodobitev pa je predvidena za letošnje leto, je za MMC povedal Robert Kus, načelnik Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL. Čakajo namreč na zaključek raziskave, ki bo na novo ocenila potresno ranljivost občine. Končana bo do konca leta. Vladni načrt zaščite in reševanja ob potresu pa je bil posodobljen leta 2005.

Čeprav je posledice potresa težko predvideti, pa je zagotovo ena od nevarnejših panika, ki bi zavladala med prebivalstvom. Izkušnje kažejo, da je poleg poškodb in žrtev zaradi rušenja in padanja objektov veliko žrtev in poškodb posledica verižnih nesreč (ekplozije, požari, poplave, epidemije, zemeljski plazovi ...).

Ker bi ob morebitnem resnem tresenju tal prebivalstvo zajela panika, smo pristojne povprašali, zakaj se v podjetjih ne (ali redko) izvaja več t. i. požarnih vaj in kako pogosta so izobraževanja pripadnikov civilne zaščite in drugih prostovoljcev, ki bi ob potresu prvi pristopili k reševanju.

Vaje varnega umika iz zgradbe - obvezne
Na MOL-u so povedali, da bi bilo glede vprašanja o požarnih vajah "mogoče sklepati, da odgovorna oseba (direktor, predsednik uprave) v organizaciji, iz katere je vprašanje prišlo, ni poskrbela za obvezno vsakoletno praktično vajo umika iz objekta (evakuacija, 35. člen Zakona o varstvu pred požarom) iz požarno bolj zahtevnih objektov ter ni poskrbela za vajo reševanja, da bi delavci praktično spoznali načrt reševanja za ustrezno ukrepanje v primeru potrebe". Mestna občina je namreč samo lani izvedla 18 usposabljanj pripadnikov reševalnih služb, ki se jih je udeležilo 466 ljudi.

Vaje? Usposabljanja? Nekateri da, nekateri ne?
MOL pri tem opozarja, da je usposabljanje odvisno od tega, ali gre za državno, občinsko ali regijsko raven ali usposabljanje na ravni podjetja. Po informacijah, ki jih je pridobil MMC, je imel del civilne zaščite, ki bi bil ob potresu zadolžen za postavljanje zasilnih bivališč, lani le eno usposabljanje, v katerem so izmerili reakcijski čas (prihod na dogovorjeni kraj).

Kaj pa pravijo seizmologi? Nadzor, nadzor, nadzor gradnje
Primernost gradnje je sicer med bistvenimi dejavniki pri zmanjševanju posledic potresov, saj ti nimajo neposrednega vpliva na ljudi. Žrtve in poškodbe so posledica vplivov terena ter posledičnega odpadanja materiala in rušenja.

Karte seizmologov so del gradbenih predpisov, in če se torej upoštevajo pri gradnji, bo hudih posledic ob morebitnem potresu manj, je za MMC povedal seizmolog Renato Vidrih. Direktor urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji za okolje RS je zato prepričan, da je pri gradnji najpomembnejši nadzor. Če se torej pri gradbenih izračunih upoštevajo navodila seizmologov - "in gradbeniki jih morajo znati pravilno uporabiti in narediti pravilne izračune" -, bi "jo ob potresu kar dobro odnesli".

Kako nevarno je torej živeti v slovenski prestolnici, za katero velja, da je zrasla na potresno živahnem območju in v kateri so skoncentrirane skoraj vse najpomembnejše državne inštitucije?

Ljubljansko območje "stoji" na treh vrstah podlag, prva je barje, ki je slaba podlaga, saj ob morebitrnem potresu "zaplava". "Tu so slabi sedimenti," zato bi bili učinki potresa precej negativni, poškodbe zgradb pa dokaj velike, je dejal Vidrih. Sledi podlaga, sestavljena iz t. i. savskih prodov. Njihova "trdnost" ob morebitnem potresu je odvisna od njihove sprijetosti, saj bolj kot so kompaktni, bolj varna je. Tretje območje pa so ljubljanski osamelci, kot so grajski hrib, Golovec in Rožnik. Seizmologi peščenjak in lapor, ki jih sestavljata v večini, štejejo med srednje dobro podlago. Manjši zemeljski zdrsi bi lahko nastali na delih, kjer je njihova plastovitost večja.

Prav tako ni verjetno, da bi Ljubljano popolnoma preplavila Ljubljanica, "lahko pa bi prišlo do manjših podorov in posledično dviga gladine ter poplavljanja", pravi Vidrih.