Tarja Turunen - nekdaj prvi glas skupine Nightwish - energijo črpa od svojih oboževalcev, ki jih ne jemlje za samoumevne. Veseli jo, da ima oboževalce, ki jo spremljajo že od njenih dni z Nightwishi. Toda skupino pušča za sabo."S člani skupine Nightwish nimam nobenih stikov. Toda ne moti me, če me organizatorji koncertov predstavljajo kot nekdanjo članico, ker – to je dejstvo," je dejala za MMC.
Z "otroškimi koraki" se na novo prebija na prizorišču, ki jo je vzel za svojo že pred leti.
S pevko smo se pogovarjali pred njenim nastopom v Kinu Šiška.
Trikrat ste že bili v Sloveniji, odkar nastopate kot samostojna izvajalka. Kaj vas "vleče" nazaj k nam?
Zelo sem srečna, da sem spet tukaj. Ljubljana je čudovito mesto. Včeraj (v soboto, op. a.) je bil veličasten sončen dan. K sreči smo naleteli na lep dan. Šli smo teč in na čudoviti sprehod po mestu. Zelo mi je všeč mesto, zelo je čisto …
Tekli ste? Ali to počnete pogosto med vašo turnejo?
Da, kadar le imam dovolj energije med koncerti. Če je pot dolga, počivam, drugače pa izkoristim vsak prosti dan za tek.
Vemo, da imajo glasbeniki zaradi natrpanega urnika na turnejah le redko čas zase. Večinoma se gibljejo v radiju: avtobus–oder–avtobus.
Res je, življenje glasbenika je zelo težko. Precej neuravnovešeno.
Vas ta tempo moti?
Ne. To je davek, ki ga moraš plačati (smeh). Zame kot pevko je zelo pomembno, da skrbim zase. Saj vemo, da ko pevec postane preveč utrujen, zboli, je turneja ogrožena in poveča se možnost, da se jo odpove. Do zdaj se to še ni zgodilo. Hvala bogu. Ves čas sem pozorna, kaj delam, kaj jem, kako sem oblečena … In kadar se pojavi najmanjša možnost, da se spočijem, jo zagrabim. Sem v dobri družbi. Moji fantje so čudoviti. Zelo se zabavamo. Moji oboževalci so neverjetni – dajejo mi veliko ljubezni.
Ko že ravno omenjate svoje oboževalce – kako ohranjate stik z njimi? Kako ta veza deluje?
Zame je zelo pomembno, da imam dobre odnose z oboževalci. Imam svoj uradni blog. Od časa do časa napišem kakšno novico s turneje ali ko pripravljam album. Dobivajo precej informacij, kaj se dogaja za medijskimi lučmi. Ob tem pa se mi zdi, da družabni mediji postajajo vedno bolj pomembni.
Predvidevam, da ni bilo tako, ko ste začenjali. Takrat je bil večji poudarek na osebnem stiku. Pogrešate morda to?
Še vedno to počnem. Kadar se dobro počutim in nisem preveč utrujena, grem po svojih koncertih med oboževalce. Zelo je pomembno, da imam osebni stik z njimi.
Pogrešate morda stare čase?
Veste, tudi posel se je radikalno spremenil v teh zadnjih desetih letih. Neverjetno je, kako težko je danes, da slišijo vaš glas in glasbo. To je boj, s katerim se bojujejo vsi glasbeniki. Če pogrešam stare čase (smeh)? Ja. Na svoj način. Je pa izziv, kar nam časi ponujajo ta hip: moraš najti svojo pot in moraš biti dovolj pogumen, da se spremeniš.
Organizatorji vas napovedujejo kot nekdanjo pevko skupine Nightwish. Vas to moti? V kakšnih odnosih ste z nekdanjimi člani?
S člani skupine Nightwish nimam nobenih stikov. Ne moti me, če me organizatorji koncertov predstavljajo kot nekdanjo članico, ker – to je dejstvo. To bo vedno del moje zgodovine. Velik del moje zgodovine. Tu sem začela in spoznala glasbo. Danes je moja glasba radikalno drugačna. Cela moja perspektiva, kako se spopadati s stvarmi, je popolnoma drugačna. Ampak zdaj sem zelo srečna.
V zadnjih letih ste se razvili kot samostojna izvajalka. Je vaš zadnji album What Lies Beneath poosebljanje tiste Tarje, ki nam jo želite predstaviti?
To je proces. To je zelo zanimiv proces. Veliko več pesmi zdaj napišem sama. To je vedno osebno. Vedno moraš odpreti svojo osebno skrinjico in spraviti, kar čutiš, svoja čustva, iz sebe v svojo glasbo, da jo lahko ljudje slišijo in začutijo. Na začetku je bilo zame malce strašljivo. Pri zadnjem albumu pa sem bila zelo vznemirjena glede tega in bolj suverena. Bila sem pripravljena. Tudi za naslednji album imam že veliko materiala pripravljenega in sem pripravljena, da dam vse od sebe.
Kako danes gledate na svoj prvenec?
Zelo sem ponosna nanj, saj sem pri njem delala otroške korake (smeh). Dober je, saj sem morala nekje začeti. Zelo iskren, nedolžen začetek.
Vemo, da imate zelo izrazit glas, za katerega se včasih zdi, da sploh ne potrebuje glasbene podlage. Kako težko je pisati glasbo na vaš glas?
Zelo je zahtevno. Sliši se morda noro, ampak včasih napišem pretežke pesmi za moj glas. Poznam razpon svojega glasu, toda občasno presežem svoje meje, kar ni vedno najboljša stvar (smeh). Toda nekako imam rada izziv. Vedno veliko dela vložim v to. Tudi danes sem vadila in to moram početi, ker to je edino, kar imam – svoj glas. To je inštrument, ki ga imam v sebi.
V katero smer se boste zdaj bolj nagibali: bolj v operne ali metalske vode?
Želim se razvijati kot lirična pevka, ker mi to omogoča, da pojem več. To je dejstvo. Ko sem začela peti metal, nisem vedela, kako to početi z glasom, ki ga imam. Na univerzi sem študirala lirično petje. Tako da sem ves čas obiskovala svoje učitelje petja, ki so mi bili v neizmerno podporo. Jaz sem našla svoj način petja glasbe, ki ni lirična. Toda to je zelo veliki izziv. Želim si nadaljevati po tej poti in hkrati si želim nastopati na klasičnih koncertih - to je velik del mene in moje ljubezni do glasbe - ter "rockati" - takrat sem v popolnem svetu.
Skrajšan posnetek intervjuja in utrinke z ljubljanskega koncerta si lahko pogledate v spodnjem videu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje