Akcijo zbiranja starih hišnih imen s projekti, podprtimi z evropskimi sredstvi, že pet let vodi Regionalna razvojna agencija Zgornje Gorenjske (Ragor). Sprva se ji je pri akciji priključilo pet občin, nato pa se je število sodelujočih razširilo na 12 gorenjskih občin in 93 naselij v teh občinah.

Več kot 4.500 hišnih imen so zbrali v 24 knjižicah z zgodbami in starimi fotografijami. Klemen Klinar iz Ragorja pravi, da so zdaj uredili še spletni leksikon hišnih imen in upa, da se bo s pomočjo obiskovalcev spletnega leksikona baza informacij o hišnih imenih bogatila, širila in nadgrajevala.

Hišna imena ohranjajo tudi z brezplačnimi tablami na pročelju hiš. Trenutno je na Gorenjskem že tako označenih več kot 2.400 domačij.

Prispevajo k ohranjanju narečja
"Namen projekta ni samo zapis imen, ampak da se ohranijo in da se spodbuja ljudi k njihovi rabi," je poudaril Klinar in dodal, da so ponekod na urbanih območjih, na primer na Bledu, že opazili, da se raba iz zamirajoče podeželske kulturne dediščine tako znova oživlja v vsakdanjem govoru.

Tako se hišna imena ohranjajo kot del nesnovne kulturne dediščine. Posredno se ohranjajo tudi narečja in jezikovne posebnosti, ki so v različnih delih Gorenjske različni. "Prispevamo k ohranjanju gorenjskega narečja, ki se izgublja, pozablja in ne uporablja več v vsakdanjem govoru," je poudaril Klinar.

Hišna imena se sicer z različnimi akcijami zbirajo tudi drugod po državi, le na Gorenjskem pa vodijo akcijo, ki obsega širše geografsko območje in je strokovno dorečena. Klinar si želi, da bi se na ta način in po enotnih merilih zbrala stara hišna imena po celotni Sloveniji.